Dejavnost dolgotrajne oskrbe zaradi prenizkih plač in težkih delovnih razmer zaposleni zapuščajo, za mlade ni privlačna, za tujo delovno silo v primerjavi z razvitejšimi državami ni konkurenčna, na vidiku pa je za povrhu še obsežen val upokojitev. Kriza se že kaže v praznih posteljah v domovih za starejše, nesprejemanju starejših, ki potrebujejo večji obseg oskrbe, in nižanju ravni oskrbe.
Kaj je treba še storiti
Julija sprejeti interventni zakon o nujnih kadrovskih ukrepih, ki so ga spisali na ministrstvu za solidarno prihodnost, predvideva slabih deset milijonov evrov za ukrepe, kot so štipendiranje, pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije, dodatno izobraževanje, vključevanje prostovoljcev in tujcev, nakup sodobne opreme ... Bolje kot nič, a bistveno premalo, opozarjajo vsi, ki delujejo na področju dolgotrajne oskrbe.
Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, se boji, da bodo tudi z reformo plačnega sistema, kjer so pogajanja v zaključni fazi, ostali na pol poti. Ker dvig plač ne bo takšen, kot bi si želeli, se borijo za dodatna orodja, ki bi delodajalcem omogočila, da bi lahko s finančnimi stimulacijami nagradili najboljše. »Tega v tem trenutku v sistemu ni oziroma ne v zadostni meri,« obžaluje. Drugi ukrep je spregled napredovalnega obdobja za tiste, ki bi na ta delovna mesta prišli iz zasebnega sektorja in bi jim lahko že takoj ponudili višjo plačo. Tudi za že zaposlene predlagajo možnost za dodatna napredovanja pod določenimi pogoji. Za neregulirane poklice iz plačne skupine J, kot so na primer zaposleni v kuhinji, pralnici, vzdrževanju, pa predlagajo spregled izobrazbe. Irena Ilešič Čujovič pogreša tudi neplačne ukrepe, kot so kadrovska stanovanja in možnost varstva za otroke, saj se to delo opravlja v treh izmenah, ob koncih tedna, praznikih. Tudi posodabljanje kadrovskih normativov se vleče že predolgo, opozarja.
Omejitve pri zaposlovanju prek javnih del
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije po besedah sekretarja Denisa Sahernika predlagajo tri konkretne kratkoročne ukrepe. Prvi je sprememba kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, saj zdaj njihov delež o
staja enak, tudi če je v delovni proces dejansko vključenih manj zaposlenih (zaradi bolniških, porodniških, dela s krajšim delovnim časom); posledično so bolj obremenjeni. Predlagajo tudi, da bi se za starejše, ki so zaposleni prek javnih del, odpravila omejitev zaposlitve na največ 24 mesecev in pogoj, da mora biti oseba predhodno brezposelna najmanj eno leto. V praksi namreč prihaja do težav, saj zaposleni dela prek javnih del ne more več opravljati, čeprav bi si to želel, delodajalcu pa novega javnega delavca ne uspe pridobiti. Kot tretje predlagajo izvedbo celovite raziskave o zdravstvenih tveganjih za poklicne bolezni zaposlenih v socialnem varstvu, ki bi bila podlaga za pripravo ustreznih ukrepov in morebitno poklicno zavarovanje.
Krivičen sistem odvrača mlade
Andrej Štesl, predsednik združenja direktorjev, članov skupnosti socialnih zavodov, opozarja še na druge potrebne sistemske spremembe, zlasti odpravo krivičnih razlik v plačah med mladimi in starejšimi za enako delo. Odvrača tudi neugoden delovni čas, zato bi veljajo razmisliti o uvedbi možnosti 32-urne tedenske obveznosti za enako plačilo, kar bi povečalo motivacijo mladih. Dodatno delo ob nedeljah in praznikih zaposleni zavračajo tudi zato, ker lahko v tem primeru prejmejo nižji otroški dodatek ali subvencijo vrtca. Zato predlagajo, da bi bili dodatki neobdavčeni z dohodnino. Vrv na vratu dolgotrajne oskrbe je tudi sistem, po katerem je delo vrednoteno glede na zahtevano stopnjo izobrazbe in ne glede na zahtevnost dela, je na posvetu včerajšnjega foruma Festivala za tretje življenjsko obdobje še opozoril Štesl.
