Dokument, ki smo ga neuradno pridobili v uredništvu, razkriva, da naj bi vsaj štiri gospodarske družbe v zameno za pridobitev koncesije za urejanje vodotokov, skupna vrednost je znašala okoli 35 milijonov evrov na leto, prek lastniško povezanih družb financirale medije, povezane s člani ali simpatizerji stranke SDS. Od konca leta 2019 do sredine leta 2020 je namreč ministrstvo za okolje za sedemletno obdobje podelilo koncesije za urejanje devetih vodnih območij petim gospodarskim družbam. Koncesijo so med drugim dobile družba Nivo Eko za urejanje območja Savinje in zgornje Save, družba Hidrotehnik za urejanje srednje Save in Soče, z njo lastniško povezana družba VGP Novo mesto za urejanje območja spodnje Save in družba Pomgrad VGP za urejanje območja Mure. Koncesije je delno podeljevala tudi vlada pod vodstvom SDS, konkretno resorni minister Andrej Vizjak, ki je podpisal pogodbo s Hidrotehnikom in Nivo Eko. Slabe štiri mesece pozneje so s temi koncesionarji lastniško povezana podjetja začela nakazovati večje vsote denarja medijskim družbam in drugim pravnim osebam, ki so (ne)posredno povezane s stranko SDS, razkriva omenjeni dokument. Med drugim tudi Klavdiji Snežič, soprogi razvpitega Roka Snežiča.
Domnevno fiktivne oglaševalske pogodbe
Ta podjetja naj bi plačevala oglaševanje, ker pa naj bi višina njihovih rednih nakazil močno presegala cene oglaševanja na medijskem trgu, se poraja sum, da je šlo za plačevanje fiktivnih storitev, izhaja iz dokumenta, ki ga je na podlagi pridobljenih podatkov pripravila parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank. Po naših neuradnih informacijah so z ugotovitvami, ki jih razkrivamo v nadaljevanju, seznanili tudi računsko sodišče in finančno upravo.
Za uradna pojasnila smo se obrnili na predsednico parlamentarne preiskovalne komisije Mojco Šetinc Pašek. »Ker poročilo še ni potrjeno, o tem veliko ne morem govoriti,« je dejala, a vendarle potrdila, da »so določena gradbena podjetja očitno za to, da so dobila koncesijo, sklepala oglaševalske pogodbe s podjetji, ki so v lasti stranke SDS ali vidnih članov SDS in se ukvarjajo z izdajanjem medijev. V preiskovalni komisiji vsaj za del teh oglaševalskih pogodb sumimo, da so bile fiktivne,« je dejala. Podrobnosti iz dokumenta ni želela komentirati.
Redna nakazila družb, ki so lastniško povezane s prej naštetimi koncesionarji, so začela prihajati na račune Klavdije Snežič pa tudi na račune družbe Nova obzorja, ki izdaja tednik Demokracija in je v 30-odstotni lasti SDS (66 odstotkov ima prek podjetja R-Post-R v lasti madžarski državljan Peter Shatz); podjetja Nova hiša v večinski madžarski lasti, ki stoji za SDS naklonjenemu portalu Nova24TV; družbe Nova24TV, izdajateljice istoimenske televizije, ki so jo ob ustanovitvi znatno podpirali vidni člani SDS, ena največjih delničark je Klavdija Snežič, nekaj časa pa jo je kot direktor vodil nekdanji minister SDS Aleš Hojs; in družbe Lanaka Media, katere uradna lastnica je Maša Požar, hčer Bojana Požarja.
Ta medijska podjetja so zgolj od marca 2020 do konca leta 2021 prejela 391.500 evrov za domnevno oglaševanje od družb, ki so lastniško povezane s prejemniki koncesij, je ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija. Ali in koliko so vsa ta podjetja medijem nakazovala v obdobju pred tem, dokument ne razkriva, navedeno pa je, da je denimo lani vseh pet omenjenih medijev od teh družb prejelo 57.340 evrov.
Povezave
Družbi koncesionarki Hidrotehnik in VGP Novo mesto prek skupin Perspektiva in Vizija Holding obvladujeta Dari in Vesna Južna. Hidrotehnik – vodi ga Boštjan Rigler, ki je leta 2018 na listi SDS kandidiral na parlamentarnih volitvah – je od junija 2021 do junija 2022 v dvanajstih zaporednih nakazilih po 2440 evrov podjetju Nova hiša nakazal skupno slabih 30.000 evrov, domnevno za oglaševanje. Aprila lani je Hidrotehnik 12.200 evrov nakazal tudi družbi Nova obzorja. Hkrati je družbi Nova obzorja dobrih 24.500 evrov nakazalo še podjetje Lisca, 12.200 evrov pa Tiskarna Novo mesto. Tudi slednji obvladujeta zakonca Južna. Dobrih 11.200 evrov je družba Lisca med aprilom 2020 in januarjem 2021 nakazala še družbi Lanaka Media, ki stoji za portalom Požareport. Skupaj sta omenjena medija prejela slabih 90.000 evrov za domnevno oglaševaje, izhaja iz omenjenega dokumenta.
Koncesionarja Nivo Eko obvladuje Klemen Senič, s tem podjetjem pa je lastniško ali kako drugače povezanih kup drugih družb, ki so prav tako v tem istem obdobju znatno podpirale medije, povezane s SDS. Medijsko podjetje Nova obzorja se je 1. decembra 2020 razveselilo izdatnega prihodka: družba Eko Nivo gradnje mu je nakazala dobrih 50.000 evrov, z njo lastniško povezano podjetje NGN Eko pa še 40.000 evrov, razkriva dokument. Junija 2021 so Nova obzorja od NGN Eko prejela še 30.000 evrov in novembra istega leta dodatnih 40.000 evrov. Nakazila v nižjih zneskih so na račun Novih obzorij prihajala tudi od drugih z Nivo Eko povezanih družb, skupno 226.000 evrov, so na podlagi pridobljenih podatkov ugotovili v parlamentarni komisiji. Lanaka Media je junija 2020 od še ene povezane družbe – Eko Nivo Gradnje – prejela 12.500 evrov, novembra 2020 od Nivo Eko dobrih 15.000 evrov, nekaj mesecev kasneje pa od družbe NGN Eko še 35.500 evrov, skupno dobrih 63.000 evrov.
Najbolj zanimivo pa je nakazilo družbe Pomgrad Nepremičnine (lastniško je povezana s koncesionarko Pomgrad VGP): avgusta 2021 je podjetju Klavdija Snežič, s. p., nakazala skoraj 22.000 evrov.
Močno napihnjena cena storitev
Vse tri skupine lastniško povezanih podjetij smo v petek prosili za uradno pojasnilo, za kakšne storitve in namene so nakazovali sredstva omenjenim medijem in zakaj prav v času, ko so z njimi povezane družbe prejele koncesijo za urejanje vodotokov. Odzvali so se samo iz skupine Perspektiva zakoncev Južna. »Družbe iz skupine Perspektiva ne financirajo nobenih medijev, ne izvajajo nikakršnih fiktivnih nakazil in ne oglašujejo po načelu političnih usmeritev, saj za pridobitev poslov konkurirajo na trgu,« so zapisali, na posamezna vprašanja pa niso odgovorili. Poudarili so le, da ima vsaka družba v skupini svoj medijski načrt oglaševanja storitev, izdelkov in promocije družbe, za kar se poslužujejo raznolikega medijskega spleta.« Pojasnil drugih družb do objave članka nismo prejeli.
Člani parlamentarne preiskovalne komisije so v dokumentu, ki ga hranimo v uredništvu, sicer izpostavili, da »tudi če bi omenjena nakazila predstavljala plačilo oglasov, gre najverjetneje za fiktivno oglaševanje«, saj ugotavljajo, da naj bi nakazila »močno presegla realne cene oglaševanja na medijskem trgu«. Prav zato sklepajo, »da gre najverjetneje za fiktivne oziroma nikoli opravljene storitve«, izhaja iz dokumenta. Omenjena parlamentarna preiskovalna komisija bo danes predvidoma potrdila svoje vmesno poročilo: ali bodo izsledki iz predstavljenega dokumenta del vmesnega poročila, ni znano.
