»Tako lepo, kot se dogovorijo betonarji in kmetavzarji, se dogovorimo tudi mi. Sprejmimo zakon o zaščiti živali, pravne zadeve se lahko še vedno naknadno rešujejo,« je poslance 7. septembra pozvala predsednica Društva za zaščito konj Natalija Nedeljko. Koalicija jo je uslišala. Pred tednom dni je predlogu novele zakona o zaščiti živali, za katerega je zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS) ocenila, da je ustavno sporen, kmetijska ministrica Irena Šinko pa, da ga bo v praksi težko izvajati, namenila 52 glasov podpore.

Ubogljivi Irena Šinko in Vida Znoj

Če bodo državni svetniki v sredo izglasovali veto na zakon o zaščiti živali, bo moral državni zbor o njem sicer še enkrat odločati, dvomov, da ne bi dobil dovolj podpore (najmanj 46 poslanskih glasov), pa ni. Zagrizen zagovornik tega zakona je namreč tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je njegovo sprejetje še isti večer (20. septembra) proslavil v enem od ljubljanskih lokalov. Družbo sta mu delali njegova partnerica Tina Gaber ter podpredsednica državnega zbora in poslanka SD Meira Hot.

ZPS je posvarila, da državni zbor tako pomanjkljivih in ustavno spornih rešitev, kot jih vsebuje novela zakona o zaščiti živali, ne bi smel sprejeti. Ministrstvo za kmetijstvo se je na to kritiko odzvalo z amandmaji, ki so jih na upravi za varno hrano spisali na dvanajstih straneh. Pobudnikom zakona, to so bile koalicijske poslanske skupine, so med drugim predlagali, naj najspornejši člen, ki govori o pooblaščenih svetovalcih (pozneje so jih preimenovali v kvalificirane prijavitelje), črtajo. Toda koalicija je svojo ministrico Ireno Šinko z amandmaji vred gladko zavrnila. Šinkova in prva dama uprave za varno hrano Vida Znoj sta upognili hrbtenico in zavrnitev ubogljivo sprejeli, javnosti pa sta zamolčali, da so njuni sodelavci vsaj skušali preprečiti sprejetje močno luknjičavega zakona.

Dopolnila bi komaj sprejeti zakon

Da bo novelirani zakon težko izvajati, se, kot kaže, zaveda tudi pevka Jadranka Juras iz društva za zaščito živali Lajka, ki je koaliciji izdatno pomagala pri pripravi nedodelanih zakonskih sprememb. Dan po potrditvi zakona v državnem zboru je namreč Jurasova za Radio Slovenija dejala: »Združimo moči in stvari spišimo oziroma dopolnimo tako, da bodo zdržale.« Če zaščitnici živali ni mogoče zameriti, da ne pozna zakonodajnega postopka – da lahko torej zakon dopolni le zakonodajalec, to je državni zbor –, pa to ne velja za poslanke in poslance.

Meira Hot, prvopodpisana pod novelo zakona o zaščiti živali, ki se rada pohvali, da je po izobrazbi pravnica, je kljub izjemno kritičnemu mnenju ZPS o tem zakonu, ki ga je ta spisala na kar trinajstih straneh, svojo kritiko pa je nato trideset minut utemeljevala še ustno, mirno izjavila: »Vse do danes nismo našli zadostnih razlogov, da predloga zakona ne bi podprli in vztrajali pri njegovih rešitvah.«

Je pobuda za ustavno presojo moralno sporna?

Doktor veterinarskih znanosti Janez Posedi, ki je upravo za varno hrano vodil v letih od 2015 do 2020 in tudi del letošnje poletne turistične sezone (od 1. junija do 15. avgusta), obžaluje, ker poslanci pri noveli zakona o zaščiti živali niso upoštevali mnenj pristojnih pravnih služb. »Tako ZPS kot vladna služba za zakonodajo, katere stališče je bilo zajeto v stališču vlade, sta nasprotovali sprejetju zakona v predlagani obliki. Nasprotovali sta z razlogom in z argumenti, ki so jih poslanci preslišali. Vrhunec sprenevedanja pa je razprava dosegla, ko je predlagateljica (Meira Hot, op. p.) na plenarni seji državnega zbora izjavila, da bi bila morebitna ustavna presoja novele zakona etično in moralno vprašljivo dejanje. S tem je na zelo pritlehen način povedala, da ne želi neodvisne presoje svojega dela in da moralno obsoja državljane Slovenije, če se bodo obrnili na ustavno sodišče. Potrdila je tudi, da ne pozna vloge ustavnega sodišča in ustavnega načela delitve oblasti v Republiki Sloveniji,« je ogorčen Posedi.

Prepričan je, da so predlagatelji novele zakona o zaščiti živali, to so poslanske skupine Svobode, Levice in SD, med razpravo v državnem zboru manipulirali in zamegljevali dejanske razloge za nasprotovanje noveli zakona. »Nasprotovanja so bila usmerjena v neustrezno pravno implementacijo 'političnih ciljev', ki so bolj ali manj legitimni in ki jih vsi, razen res redkih izjem, pozdravljamo. Toda za ustrezno implementacijo bi bilo treba poseči v člene zakona, ki niso bili odprti. Očitno niso razumeli, kaj pomeni zapis ZPS, da zakona v pravnem smislu niti z amandmaji ni mogoče popraviti tako, da bi bil primeren za sprejem,« je sklenil Posedi.