Po velikonočnih praznikih se pogajanja o vzpostavitvi ločenega plačnega stebra za zdravstvo in odpravi plačnih nesorazmerij premikajo po polžje. Sindikat Fides je ponudbo najprej označil za »zapoznelo prvoaprilsko šalo,« nakar je vlada Roberta Goloba sestanek prejšnji teden odpovedala, zatem pa preklicala tudi današnjega. Sklenila je namreč, da bo najprej predrugačila pogajalski proces. Ključno vlogo bodo zdaj prevzela ponedeljkova »krovna« pogajanja z vsemi sindikati.

»V ponedeljek naj bi vendarle dobili vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij,« napoveduje vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Zatem naj bi sledili sestanki posameznih delovnih skupin po predvidenih plačnih stebrih. Med termini naj bi posebna vladna delovna skupina izračunavala finančne učinke predlogov. »Predlog odprave plačnih nesorazmerij bo v nadaljevanju pogajanj ključnega pomena,« je prepričana Irena Ilešič Čujović, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije. »Če ne bomo tega najprej uredili, novega plačnega sistema ne bo.«

Ministrova odsotnost ni dober znak

Sindikati zdravstva in socialnega varstva so medtem ostali brez ključnega pogajalskega »nasprotnika«, ministra za zdravstvo Danijela Bešiča Loredana. Vlada je namreč na novo imenovala pogajalske skupine za posamezne stebre in njihovo strokovno vodstvo. Namesto ministra za zdravje naj bi vodenje pogajalske skupine prevzel Mirko Stopar, v. d. generalnega direktorja direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje. »Gotovo ni dober znak, da pri pogajanjih ne bo sodeloval najvišji odločevalec – minister,« ocenjuje predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Tudi Fidesove sindikaliste je presenetila novica, da pogajanj ne bo več vodil zdravstveni minister, ki je tudi podpredsednik vlade. To potezo razumejo kot nezaupnico ministru. »Glede na dinamiko dosedanjih pogajanj in novih okoliščin, s katerimi smo seznanjeni preko medijev, dvomimo, da ima vlada iskren namen reševati krizo javnega zdravstvenega sistema,« so zapisali v današnjem sporočilu za javnost. »Skladno s podpisanima sporazumoma zahtevamo takojšnje nadaljevanje pogajanj o zdravstvenem plačnem stebru s kompetentnimi sogovorniki, ki jim je zaupano vodenje zdravstvenega resorja.«

Vlada je sklenila tudi premakniti termin, po katerem naj bi se meril uspešen razplet pogajanj. »Ključen datum je 30. junij,« je še konec marca vztrajal minister Danijel Bešič Loredan in dodal, da namerava vlada do takrat oblikovati zakon o vzpostavitvi novega plačnega sistema, ki bi vključeval tudi steber za zdravstvo in socialno varstvo ter bi začel veljati v začetku prihodnjega leta. Če vlada do 30. junija ne bo opravila svoje naloge, mora prevzeti politično odgovornost, je tedaj napovedoval minister. Še ta mesec je bil optimist in je trdil, da bodo uspeli skleniti dogovor po zastavljeni časovnici.

Po 30. juniju lahko razglasijo stavko

Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj se je v torek vprašal, kaj se bo zgodilo po tem roku, če dogovora ne bo. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je v zvezi s tem dejala, da je zdaj ključen datum 1. januar 2024, ko naj bi se vsi dogovori začeli izvajati. Obenem pričakuje, da se bo s 1. julijem začel povečevati pritisk sindikatov, z napovedmi stavk in prekinitev dela.

Že zdaj pa se zaostrujejo odnosi med posameznimi pogajalskimi skupinami. Predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Damjan Polh je namreč za Delo dejal, da se visokošolski učitelji in učiteljice v plačnem sistemu ne morejo primerjati z zdravniki specialisti, ker naj bi imeli le šest ur delovnih obveznosti na teden.

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so Polhovo trditev označili za zavajajočo. V Svizu se sprašujejo in hkrati ne razumejo, zakaj mora biti Fides, ki si tako kot predstavniki drugih zaposlenih legitimno prizadeva za boljši položaj zdravnikov in zobozdravnikov, vsakokrat znova žaljiv do drugih poklicnih skupin. »Fidesu in njegovemu predsedniku je zelo dobro znano, da visokošolski učiteljice in učitelji nimajo le šesturne tedenske delovne obveznosti. Nenazadnje imajo s tem, koliko delajo, kot njihovi študenti tudi neposredno izkušnjo,« so prepričani v Svizu. Podpredsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je izjavo predsednika Fidesa označil za »vulgarno«, saj po njegovem mnenju prezira ustvarjanje znanja.

Rektorska konferenca je Polha pozvala, naj se opraviči vsem visokošolskim učiteljicam in učiteljem ter univerzam, ki jih je s svojo izjavo prizadel. Opravičila niso dočakali. Fides je namreč sporočil, da predsednik ni omalovaževal nobenega poklica, kaj šele posameznega zaposlenega, in da je vse bolj jasno, »da smo priča novemu poskusu spodkopavanja javnega zdravstvenega sistema za interese velikih sindikalnih central«.