Ministrstvo za zdravje je objavilo razpis za koncesije v zobozdravstveni dejavnosti. Za čeljustno in zobno ortopedijo so odmerili 8,7 programa, za oralno kirurgijo in maksilofacialno kirurgijo pa 2,2 programa. V nekaterih primerih gre za koncesije, ki jih je tik pred lanskimi državnozborskimi volitvami načrtovala Janševa vlada; z izjemo novega programa za Gorenjsko bodo podeljevali tako imenovane nadomestne koncesije.
Načrtom se niso odpovedali
Uredba, ki jo je sprejela Janševa vlada, je v primeru čeljustne in zobne ortopedije predvidela koncesije v obsegu 4,7 programa. Pri oralni kirurgiji in maksilofacialni kirurgiji je bil obseg koncesij že prvotno enak kot v aktualnem razpisu, torej 2,2 programa. Lanska spomladanska uredba je napovedala še koncesije za parodontologijo, oftalmologijo, dermatovenerologijo, kardiologijo in vaskularno medicino ter klinično psihologijo. Na Dnevnikovo poročanje o takratnih načrtih ministrstva za zdravje so se lanskega aprila odzvali v sindikatu zdravnikov Fides. Izpostavili so svoje »slutnje, da Slovenija hiti v smeri dokončnega razkroja javnega zdravstva«. Takratni zdravstveni minister Janez Poklukar, ki je zavračal očitke o spodkopavanju javnega sistema, je končno odločitev prepustil nasledniku. Koncesije so se za jabolko spora izkazale tudi kmalu po začetku mandata Golobove vlade. Junija smo v Dnevniku poročali, da nameravajo na ministrstvu kljub vsemu objaviti razpis za bodoče koncesionarje, takratno dogajanje pa je pokazalo na prva opazna trenja v koaliciji. V Levici so ocenjevali, da so koncesije oblika privatizacije, že napovedani razpis pa ni bil objavljen. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v julijskem pogovoru za Dnevnikov Objektiv pojasnil, da so se odločili za revizijo.
Načrtom o koncesijah za zobozdravstvo se v Golobovi vladi na koncu vendarle niso odpovedali. Na ministrstvu za zdravje so nam lani oktobra pojasnjevali, da je vračilo koncesije najavilo več zasebnikov. Te koncesije v lanski spomladanski uredbi še niso bile zajete, so povečanje števila programov za bodoče koncesionarje v zobni in čeljustni ortopediji utemeljevali na ministrstvu. Čakalne dobe so v ortodontiji dolge, so še spomnili, težave z dostopnostjo pa so pripisali pomanjkanju specialistov te stroke.
Na odgovore ministrstva, koliko koncesij v zobni in čeljustni ortopediji je bilo vrnjenih lani in letos, še čakamo. Čakamo tudi na pojasnila, ali nameravajo v bližnji prihodnosti objaviti dodatne razpise za koncesije. Konec lanskega leta so na ministrstvu za zdravje napovedovali, da bodo nekatere programe iz spomladanske uredbe, na primer za klinično psihologijo in parodontologijo, prevzeli javni zavodi v regiji, za katere je bila sprva predvidena koncesija.
Ukinjanje koncesij,
kot smo jih poznali?
V igri so tudi korenitejši posegi v podeljevanje koncesij, s katerimi oblasti odločijo o vlogi zasebnikov v javnem zdravstvu. Bešič Loredan je minuli teden napovedal, da bodo o spremembah pri koncesijah odločili do konca leta. Pri tem bodo po ministrovih besedah iskali ravnovesje med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebnimi izvajalci.
Pozivi k odpravi dosedanjih koncesij prihajajo zlasti iz zdravniških vrst. V zdravniških organizacijah so se že lani zavzeli za možnost, da bi lahko v javnem sistemu in za javna sredstva delali vsi zdravniki z licenco in vsi zasebni izvajalci z ustreznim dovoljenjem. Za bolnikovo svobodno izbiro zdravnika ne glede na njegov status se dejavno zavzema tudi skupina Zdravstvo.si. Kirurg Erik Brecelj, ki bo vodil novi strateški svet za zdravstvo, je bil med ustanovitelji te skupine, a jo je v mandatu vlade Janeza Janše zapustil. Koalicijska pogodba Golobove vlade je sedanji sistem koncesij sicer že vnaprej zaobšla pri napovedi krajšanja čakalnih dob. V tem primeru lahko, če vsega ne zmorejo opraviti javni zavodi in koncesionarji, v javnem sistemu začasno sodelujejo tudi »čisti« zasebniki.
