Napoved gospodarske aktivnosti je zaznamovana s posledicami ruske vojaške agresije v Ukrajini. Pričakujemo, da bo ta vplivala na umirjanje tekoče aktivnosti znotraj letošnjega leta, a bo skupna rast letos še vedno znašala visokih 5,8 odstotka, zlasti zaradi izrazitega statističnega učinka prenosa rasti iz preteklega leta, so v napovedi letošnje gospodarke rasti zapisali na Banki Slovenije. V prihodnjih dveh letih se bo rast BDP ustalila pri 2,4 oziroma pri 2,5 odstotka.
Pod vplivom razmeroma ugodnih razmer v gospodarstvu bo tudi trg dela, ki ga sicer v vse večji meri zaznamujejo težave delodajalcev pri pridobivanju delavcev. Inflacija bo letos v povprečju znašala kar devet odstotkov k čemur v največji meri prispevajo visoke rasti cen energentov, a se vse bolj krepijo tudi prispevki drugih cenovnih skupin. V prihodnjih dveh letih se bo rast cen ob zmanjševanju prispevka cen energentov znižala na 4,5 oziroma na 2,3 odstotka. Tveganja, ki spremljajo napoved, izhajajo predvsem iz nadaljnjega poteka ruske vojaške agresije v Ukrajini, opozarjajo na Banki Slovenije.
Umiritev rasti gospodarske aktivnosti, ki pa bo ostala široko osnovana
Gospodarska rast bo v celotnem napovednem obdobju ostala široko osnovana. Zasebno potrošnjo bodo spodbujali visoka zaposlenost, nadaljnja rast plač in nakopičeni prihranki iz časa pandemije. Po močni rasti v začetku letošnjega leta bo investicijska aktivnost v nadaljevanju letošnjega leta in v naslednjem letu postopoma bolj zadržana zaradi nižje rasti tujega povpraševanja in manjše razpoložljivosti investicijskih dobrin. Ob stabilizaciji razmer v zunanjem okolju in postopni razrešitvi težav v dobavnih verigah pričakujemo ponoven pospešek v rasti zasebnih investicij in izvoza zlasti v letu 2024.
Napoved razmeroma visoke rasti v letošnjem letu v pomembnem delu izvira iz statističnega učinka prenosa visoke gospodarske aktivnosti v drugi polovici preteklega leta. Sočasno z izrazitim učinkom prenosa pa na Banki Slovenije pričakujejo, da bodo poslabšane razmere v zunanjem okolju in okrepljeni inflacijski pritiski postopoma umirjali tekočo gospodarsko rast v nadaljevanju letošnjega in v začetku naslednjega leta.
Po letošnji visoki rasti cen se bo inflacija postopno znižala
Ob močni trenutni aktivnosti in razmeroma ugodnih gospodarskih obetih se bo zaposlenost poviševala v celotnem obdobju napovedi. Letos se bo povišala za 2,8 odstotka, leta 2023 za 1,1 odstotka in leta 2024 za 0,7 odstotka. Napovedi gibanj na trgu dela sicer odražajo pričakovano stopnjevanje neskladij med ponudbo in povpraševanjem po delavcih. Ta ob aktualni napovedi inflacije vplivajo tudi na napovedano nominalno rast sredstev na zaposlenega, ki se bo v napovednem obdobju povprečno na letni ravni povišala za 4,5 odstotka.
Razmere v domačem gospodarstvu in zunanjem okolju se odražajo v napovedi inflacije, ki bo letos v povprečju znašala devet odstotkov, v letih 2023 in 2024 pa se bo znižala na 4,5 oziroma na 2,3 odstotka. Prevladujoč dejavnik letošnje visoke inflacije bo visoka rast cen energentov, a se bodo vse bolj krepili tudi prispevki drugih cenovnih skupin. Ob postopnem zmanjševanju prispevka rasti cen energentov bo inflacija v letu 2023 ostala povišana zlasti zaradi rasti cen hrane in storitev. Oba dejavnika bosta prispevala k ohranjanju skupne rasti cen nad inflacijskim ciljem dveh odstotkov tudi v letu 2024.
Zaradi negotovosti so pripravili tudi alternativen, bolj oster scenarij
Makroekonomska gibanja so po navedbah Banke Slovenije izpostavljena tveganjem, ki pretežno izhajajo iz nadaljnjega poteka ruske vojaške agresije v Ukrajini. Zato osrednjo napoved dopolnjuje alternativen, oster scenarij, ki predvideva nadaljevanje vojne v letu 2023 in stopnjevanje sankcij, vključno s popolno prepovedjo uvoza ruskih energentov v EU. Uresničitev tovrstnega scenarija bi pomenila izrazitejše povišanje cen energentov in prehrambnih surovin, nižjo rast svetovnega povpraševanja in delni izpad proizvodnih zmogljivosti zaradi pomanjkanja surovin.
V primeru uresničitve ostrega scenarija bi gospodarska rast za letos znašala 4,3 odstotka, prihodnje leto bi se celo za 0,4 odstotka znižala, v letu 2024 pa znova porasla za 3,6 odstotka. Rast cen življenjskih potrebščin bi bila v primerjavi z osrednjo napovedjo v celotnem obdobju še višja in bi letos znašala 9,8 odstotka, leta 2023 6,6 odstotka in leta 2024 2,5 odstotka.
