»Moji otroci se v šolo že dolga leta vozijo z avtobusi, a letos je res norišnica. Zaradi prezasedenosti linij se pogosto zgodi, da voznik avtobusa odpelje kar mimo čakajočih na postaji. Ti morajo potem čakati naslednji avtobus in posledično zamudijo prve ure pouka,« opozarja ogorčena mama dveh srednješolcev in študentke, ki se z glavne avtobusne postaje v Kranju vsak delovnik odpeljejo v prestolnico.

Po besedah njene hčere, študentke ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, se je na avtobusnega prevoznika Arriva v jutranjih urah težko zanesti: »Zgodilo se je, da avtobusa sploh ni bilo. Študenti zato kljub zgodnejšim odhodom od doma pogosto zamujamo na predavanja in vaje ter smo prikrajšani, čeprav sami nimamo nikakršnega vpliva na to. Razumem, da tudi vozniki avtobusov nimajo vpliva na razmere na cestah, ni pa mi jasno, zakaj je na Arrivinem voznem redu objavljeno, da v roku pol ure zjutraj odpelje pet avtobusov, v resnici pa s postaje odpeljejo le dva ali trije.«

Tudi študent ljubljanske pravne fakultete iz gorenjske prestolnice je opozoril, da Arrivin avtobus, ki naj bi iz Kranja odpeljal ob 6.25 uri, pogosto sploh ne odpelje oziroma ga na tamkajšnji postaji sploh ni: »Čeprav nas je tam toliko potnikov, da zapolnimo cel avtobus, dodatnih avtobusov ni. Tisti, ki pripelje iz Kranjske Gore ali Bohinja, pa je v Kranju že tako poln, da se zgodi, da nam voznik sploh ne odpre vrat. Če včasih vseeno uspeš priti na avtobus, stojiš do Ljubljane stisnjen kot sardina.«

Sogovornik je povedal še, da avtobus, ki zavije na avtocesto, običajno na glavni kranjski postaji ali pri Globusu sploh ne ustavi in vrata odpre šele na Planini, čeprav bi moral glede na vozni red ustaviti tako na glavni postaji kot na vseh drugih postajah do Planine. Dijak tretjega letnika ene od ljubljanskih gimnazij je potožil, da naj bi bili vozniki Arrivinih avtobusov, ki peljejo iz Kranja v Ljubljano, pogosto nestrpni in nesramni do potnikov. Povedal je, da je na avtobusih večkrat naletel tudi na potnike, ki so bili pod vplivom različnih substanc in so ob spanju zavzeli več sedežev.

Dijakinja prvega letnika ljubljanske gimnazije pa je zaupala, da je zaradi kaosa s prevozi minuli teden v šolo zamudila dvakrat: »V ponedeljek na kranjski postaji avtobusa ob 6.25 sploh ni bilo. V Ljubljano sem z naslednjim avtobusom, na katerem je bila mučna gneča, prispela po osmi uri. Pouk sem zato, ker je avtobus na postajo pripeljal s polurno zamudo, zamudila tudi v četrtek. V petek sem šla na avtobus še pol ure prej kot običajno, a sem v šolo vseeno komajda prispela pravočasno.«

Potniki, ki se iz Kranja vozijo v prestolnico, opozarjajo na hudo gnečo na avtobusih in njihove izostanke. Foto: Tina Jereb

Potniki, ki se iz Kranja vozijo v prestolnico, opozarjajo na hudo gnečo na avtobusih in njihove izostanke. Foto: Tina Jereb

Med Kranjem in Ljubljano 85 voženj na dan

V družbi Arriva so zatrdili, da medkrajevne prevoze opravljajo v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo ter določenimi voznimi redi in linijami. Poudarili so, da skladno s koncesijsko pogodbo, ki je v veljavo stopila 1. julija letos, vozne rede in standarde javnega potniškega prometa določa naročnik, Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP).

V Arrivi menijo, da težave na progah, kjer potniki podajajo pritožbe, v večji meri izhajajo iz sprememb v voznih redih. »Z začetkom novega obdobja so se posamezni odhodi bolj skoncentrirali na prometne konice, dodatno pa so se odhodi razširili tudi na manj oblegana območja oziroma na območja z manjšo potrebo po prevozih. V vsakem primeru so z novo koncesijsko pogodbo vzpostavljene večje kapacitete,« so poudarili v družbi.

Kot so pojasnili, so od začetka novega šolskega leta skupaj z upravljalcem sprotno odpravljali pomanjkljivosti: spreminjali oziroma prilagajali čase odhodov in po potrebi dodajali avtobuse, medtem ko konkretne situacije in težave rešujejo sproti, vozne rede in zmogljivosti pa prilagajajo dejanskim potrebam. »V praksi ugotavljamo, da povečanje števila avtobusov ni vedno idealna rešitev. Vlogo pri tem igrata tudi preusmerjanje avtobusov z ene linije na drugo oziroma sprememba poti avtobusa na konkretni liniji kot tudi zamikanje voznega reda. Pogosto se tudi dogaja, da potnike zanima le konkreten odhod, čeprav obstajajo tudi alternativne poti oziroma linije, ki jih potniki slabše izkoriščajo,« so izpostavili v Arrivi.

V družbi pravijo, da se zavedajo, »da so gneče in zastoji žal del nepredvidljive situacije na cesti in občasno povzročijo zamudo tudi v avtobusnem prevozu«. Pojasnili so, da na relaciji Kranj–Ljubljana dnevno izvedejo 85 voženj: prvi odhod avtobusa je ob 4.25, zadnji ob 23.10.

Ker se je v preteklosti pojavljalo večje povpraševanje na tej progi, so zaupali, da so avtobusno povezavo še okrepili: »Avtobusni odhodi so po koncesijski pogodbi, ki velja od 1. julija letos, skladno z določili naročnika v povprečju načrtovani vsakih 15 minut, potnikom pa so na voljo avtobusi z največjo možno kapaciteto. Potovanje na relaciji Ljubljana–Kranj je z novo koncesijsko pogodbo možno kar na petih linijah oziroma različnih poteh.«

Tri desetletja zapostavljen sistem

V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa pojasnjujejo, da so se težave ob začetku šolskega leta zgodile zaradi uvedbe novega režima letnih voznih redov, usklajenih v skladu z novo uredbo, ki je bila nujna zaradi zagotavljanja standardov dostopnosti do javnega potniškega prometa za vse prebivalce Slovenije. Javni potniški promet je v naši državi v močnem razvojnem zaostanku, poudarjajo v DUJPP, poleg dosedanje slabe pokritosti standardov dostopnosti, ki so jo z novo uredbo odpravili, pa danes najbolj izstopa odsotnost vlaganja v sodobne informacijske rešitve. Kot so poudarili v družbi, se sistem upravljanja ni nadgrajeval in izboljševal že tri desetletja, prenova pa je bila nujna tudi glede na smernice Evropske unije.

»Težave z voznimi redi so se pojavile zaradi na novo uvedenega trinivojskega sistema upravljanja, s hitrim reševanjem smo jih skupaj z izvajalci takoj začeli popravljati in uvajali izboljšave, kjer so bile potrebne. Nekaj težav smo ob uvedbi sicer pričakovali, saj so te običajne ob vsakem začetku novega šolskega leta, nikakor pa ne v obsegu, kot se je pokazal,« so izpostavili v DUJPP.

V družbi so kljub temu zatrdili, da prezasedenosti avtobusov danes ne zaznavajo: »Tudi število prevozov ni premajhno, saj smo z novo uredbo število voženj po vsej Sloveniji povečali za 20 odstotkov, medtem ko na zamude v prometu, ki nastanejo zaradi dela na cesti ali gneče v prometu, v DUJPP nimamo vpliva, prav tako nanje nima vpliva prevoznik.«

Težav v jutranjih konicah ne zaznavajo

Kot so še poudarili v DUJPP, so tam, kjer so zaznali povečano število potnikov, število avtobusov takoj dodali že ob začetku novega šolskega leta. Ker so vozni redi živa stvar, so poudarili, jih redno spremljajo po številu validacij, prometnih tokovih in pobudah potnikov ter glede na upravičenost izboljšave takoj tudi uvedejo.

Urška Ojsteršek, DUJPP:

Če se pojavi povečanje števila potnikov pri posameznem odhodu, je v skladu s koncesijsko pogodbo prevoznik v roku ene ure dolžan zagotoviti dodaten odhod. Dnevno spremljamo tudi zasedenost odhodov v času jutranjih konic in težav ne zaznavamo.

»Če se pojavi povečanje števila potnikov na posameznem odhodu, je v skladu s koncesijsko pogodbo prevoznik v roku ene ure dolžan zagotoviti dodaten odhod. Dnevno spremljamo tudi zasedenost odhodov v času jutranjih konic in težav ne zaznavamo, razen občasno pri odhodu ob 13.20 (Ljubljana–avtocesta–Kranj), kjer zaradi zakonskega določila, da s stoječimi potniki vozilo ne sme na avtocesto, vozniki potnikov na postajališču na Celovški cesti ne pobirajo. V takšnem primeru so prevozniki v skladu s koncesijsko pogodbo dolžni zagotoviti dodaten odhod,« je poudarila Urška Ojsteršek iz službe za odnose z javnostmi DUJPP.

Šolske prevoze integrirali v proge javnega potniškega prometa

V DUJPP so poudarili, da so na zadnjem sestanku z župani in predstavniki občin Zgornje Gorenjske slednji potrdili, da večjih težav v občinah ni zaznavati. »Njihov največji problem so nesorazmerno visoke cene šolskih prevozov, na katere pa v DUJPP in v državi ne moremo vplivati. Občine izpostavljajo, da so prevozi vsako leto dražji, obrazložitve, zakaj so dražji, pa od prevoznikov ne prejmejo. V DUJPP bomo zato v čim večji meri, kjer bo to mogoče, šolske prevoze tudi v prihodnjem šolskem letu vključili v javne linije,« so poudarili v DUJPP.

 

Kot so še poudarili, so ob napovedi novih voznih redov v občinah, ki so jih pred uvedbo pregledale in se na nanje obrnile s predlogi za izboljšave, kjer je to bilo mogoče, te tudi uvedli. »Predvsem smo, kjer je bilo to možno, šolske prevoze delno ali v celoti integrirali v linije javnega potniškega prometa. Popolna integracija prevozov je bila s 1. septembrom izvedena na območju občin Železniki, Žiri in Jezersko, delna integracija pa na območju občin Jesenice, Škofja Loka in Kranj,« so poudarili v DUJPP.

Priporočamo