Vlada Roberta Goloba se je v sredo seznanila z epilogom sodnega spora med Republiko Slovenijo in avstrijsko družbo Verbund Hydro Power GmbH (Verbund), v katerem je država terjala 71 milijonov evrov odškodnine zaradi posledic poplavnega vala na reki Dravi novembra 2012. Iz vladnega gradiva je razvidno, da sta tožbeni stranki že pred meseci sklenili poravnavo, na podlagi katere je Verbund v začetku leta nakazal Sloveniji 14,9 milijona evrov. Informacijo o izplačilu odškodnine, ki jo namerava ministrstvo nameniti za izboljšanje protipoplavne zaščite ob reki Dravi, je prva objavila RTV Slovenija.
Pravdanje je potekalo pred Deželnim sodiščem v Celovcu, kjer je Slovenija vložila odškodninsko tožbo na podlagi sklepa vlade Mira Cerarja. Verbund se je nanjo odzval z nasprotno (tako imenovano torpedo tožbo). »Sodna postopka sta s soglasjem strank začela mirovati še pred pričetkom vsebinske obravnave, saj sta obe strani dali prednost mirni rešitvi spora pred sodnim postopkom,« je poročalo ministrstvo za naravne vire in prostor.
Pogajanja so tekla več let predvsem zaradi kompleksnosti zadeve, delno tudi zaradi menjav vlad in sprememb v sestavi medresorske pogajalske skupine, je pojasnilo državno odvetništvo. »Pogajanja so bila korektna, njihova vsebina je zaupna,« je dodalo. V skladu s sprejetim dogovorom je Slovenija umaknila tožbo zoper Verbund, ki je sočasno ustavil svojo torpedo tožbo. »Rešitev spora ureja sporna razmerja na način, ki na dolgi rok predstavlja večjo zaščito prebivalstva in gospodarstva ter preprečuje ponovitev tovrstnih dogodkov,« so prepričani na ministrstvu.
Verbund ne želi komentirati izplačila odškodnine
Vodstvo Verbunda je včeraj Dnevniku potrdilo točnost informacij v vladnem gradivu. Sklenitve poravnave in januarskega izplačila odškodnine Sloveniji v državnem podjetju ne želi komentirati.
Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele močne padavine, ki so se v noči na ponedeljek dodatno okrepile. Povzročile so hitro naraščanje rek in razlivanje vodotokov. Najbolj kritične so bile razmere v porečju Drave. Pretok reke je v Markovcih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, kar je bilo 300 kubičnih metrov nad dotedanjim rekordom iz leta 1965. Običajen pretok se giblje do 500 kubičnih metrov na sekundo.
Katastrofalno povečanje pretoka naj ne bi bilo zgolj posledica obilnih padavin. Avstrijski državni upravljalec hidroelektrarn na Dravi je namreč tistega ponedeljka nepričakovano odprl zapornice jezu Edling na Dravi. S hitrim izpraznjenem akumulacijskega jezera je bistveno ojačal poplavni val, ki je zgolj v Sloveniji povzročil za več kot 200 milijonov evrov škode.
Na slovenskih in avstrijskih sodiščih je bilo zato zoper avstrijsko družbo vloženih več kot sto tožb. Temeljile so na očitku, da je bila silovitost poplavnega vala posledica niza napačnih odločitev, strokovnih ocen in slabih presoj Verbunda. In da bi s predhodnim postopnim praznjenjem akumulacijskih jezer lahko precej omejili poplave. Oškodovanci so terjali skupaj več kot 107 milijonov evrov.
Poravnava nov adut v rokavu oškodovancev
Tožbo zoper Verbund je, kot že rečeno, vložila tudi Republika Slovenija, nakar je ustavila sodne mline in imenovala medresorsko pogajalsko skupino, ki naj bi sklenila poravnavo. Avstrijska družba je v postopkih pred sodišči vztrajno zavračala odgovornost za nastalo škodo, češ da nihče ni mogel predvideti tako obilnih padavin. Trdila je še, da je za nastalo škodo (so)odgovorna Slovenija, ker ni poskrbela za ustrezno čiščenje rečne struge.
Argumenti Verbunda so najprej prevladali nad argumenti tožnikov. Na sodišču v Mariboru, Slovenj Gradcu in Ptuju so se začele vrstiti zavrnilne sodbe. V tožbah zavarovalnic so se sodišča razglasila za nepristojne. Nekatere tožbe so padle zaradi preslabo pripravljenih razlag nastale škode.
Za val optimizma je poskrbela informacija, da je Verbund sklenil poravnavo z občino Labot na avstrijskem Koroškem in ji nakazal odškodnino. Še bolj je odmevala vmesna sodba okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi, v kateri je bil tožnik Rancarsko društvo Malečnik. Sodnik Andrej Ekart je razsodil, da je Verbund po temelju odgovoren za nastalo škodo zaradi poplav. Višje sodišče v Mariboru je zatem presodilo drugače. V pritožbenem postopku je razsodilo, da Ekartova vmesna sodba ni bila smotrna, ker škoda ni bila izkazana. Lani jeseni je sledil še en preobrat: vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in reviziji ter je razveljavilo sodbo višjega sodišča.
»Vmesna sodba je zaradi tega danes še kako živa,« ugotavlja odvetnica Magda Vraničar, ki v postopkih proti Verbundu zastopa več oškodovancev, tudi omenjeno društvo. »Če jo bo višje sodišče v ponovljenem postopku potrdilo, bo Verbund pravnomočno odgovoren za povzročeno škodo.« Tudi sklenjena poravnava z državo je po njeni oceni nov adut v rokavu tožnikov, ki kakopak ne zavračajo možnosti sklenitve zadovoljive poravnave z avstrijsko družbo. »V tem primeru bi seveda vsi oškodovanci, ki jih zastopam, umaknili svoje tožbene zahtevke,« poudarja odvetnica.
»Poravnava Verbunda z Republiko Slovenijo je ponovno priznanje odgovornosti Verbunda za tedaj nastale škode v Avstriji in v Sloveniji,« je za STA pisno sporočil avstrijski odvetnik Franz Serajnik, ki zastopa več slovenskih oškodovancev.
Na osnovi izkušenj po skoraj desetih letih pravdanja ne pričakuje večje pripravljenosti Verbunda za sklepanje poravnav. »Pričakujemo in zahtevamo pa, da sodišča v Sloveniji vsaj zdaj pospešijo pravde, izdajo sodbe in ne dopuščajo več zavlačevanja pravd,« je dodal.
