Devet držav Salzburškega foruma, združenja devetih srednjeevropskih in balkanskih držav za dialog o vprašanjih notranje varnosti, se je na Brdu pri Kranju dogovorilo o še tesnejšem sodelovanju v boju proti tihotapcem ilegalnih migrantov. Precejšen del zasedanja so namenili tudi razpravi o stanju v schengenskem območju, kjer je ta čas nadzore na notranjih mejah znova uvedlo enajst članic tega območja prostega pretoka ljudi in blaga.
Zasedanje je bilo zadnji veliki dogodek slovenskega predsedovanja forumu, ki ga bo prihodnje leto znova vodila Avstrija. Kakšnih pomembnih novosti pri reševanju vprašanj nezakonitih migracij, ponovnega vzpostavljanja schengna in boja proti tihotapcem članice Salzburškega foruma niso dosegle. Je pa bilo srečanje tudi zaradi trilateralnega srečanja avstrijskega notranjega ministra Gerharda Karnerja z romunskim in bolgarskim kolegom Marianom-Catalinom Predoiujem in Kalinom Stojanovim vseeno aktualno, saj je Avstrija v minulih dneh prvič nakazala, da bi pod določenimi pogoji utegnila dovoliti vstop Romunije in Bolgarije v schengen vsaj v zračnem prostoru. Srečanje je sicer potekalo le nekaj dni pred novim poskusom španskega predsedstva Svetu EU, da bi se s pogajalci evropskega parlamenta dogovorilo o končni verziji novega azilnega in migracijskega pakta.
Okrepiti boj proti tihotapcem
»Schengen ne deluje, kot bi moral. S tem se strinjamo vsi,« je po zasedanju dejal slovenski notranji minister Boštjan Poklukar in ocenil, da za vrnitev k schengnu EU potrebuje učinkovit pravni okvir, torej nov pakt o azilu. A je to le del enačbe. Drugo plat bi moral predstavljati učinkovit boj vseh držav proti tihotapcem ljudi, je poudaril in dodal: »Kriminalnim združbam ne bomo dovolili, da bodo odločale, kdo bo stopil na evropska tla.« Po njegovi oceni je potrebno ciljno sodelovanje z državami zahodnega Balkana.
Poklukar se je ob robu zasedanja sešel z avstrijskim kolegom Gerhardom Karnerjem in hrvaškim kolegom Davorjem Božinovićem. Ministri iz verige držav na zahodnobalkanski poti, kjer je Avstrija zaradi povečanih migracij uvedla nazor na meji s Slovenijo, Slovenija pa zaradi povečane grožnje terorističnih napadov na mejah s Hrvaško in Madžarsko, so zagotavljali, da dobro sodelujejo, med drugim s skupnimi patruljami.
»Letos smo aretirali 660 tihotapcev. To so majhne ribe, a potrebujemo tudi njihove šefe,« je izpostavil avstrijski minister Gerhard Karner. O tem, kdaj bi Avstrija lahko odpravila nadzor na meji s Slovenijo, ki ga uradna Ljubljana kritizira kot neupravičenega, Karner ni hotel špekulirati. Kot pravi, so obsežne kontrole potrebne, ker to zahteva migracijski pritisk: »Naš cilj ni jeziti dnevne delovne migrante, ampak uloviti tihotapce ljudi.«
Znane argumentacije
Avstrije in Hrvaške
Slovenija je na Brdu lahko slišala dve stari argumentaciji svojih sosed v zvezi z mejnimi nadzori. Minister Karner je govoril o tem, zakaj je treba ohraniti nadzor na notranjih schengenskih mejah, čeprav je priznal, da se je migracijski pritisk na avstrijski meji, kot tudi na celotni zahodnobalkanski poti, letos zmanjšal za 42 odstotkov. Kot problematičnega je navedel podatek, da je bilo 70 odstotkov prijetih migrantov prvič registriranih šele v Avstriji, kar kaže, da nadzor zunanje meje ne funkcionira in ga je treba izboljšati. Minister Davor Božinović je po drugi strani zatrjeval, da hrvaški nadzor na meji z BiH funkcionira in da je hrvaška policija med evropskimi najbolj aktivna pri nadzorovanju zunanje meje EU. Na njenem 1350 kilometrov dolgem odseku je 6700 mejnih policistov, ki jim pomaga še 2000 drugih policistov, Hrvaška pa pomaga tudi pri urjenju Frontexovih enot, je izpostavil. Navedel je podatek, da se je število migrantov na Hrvaškem letos povečalo za 43 odstotkov v primerjavi z lani, zdaj pa število prihodov spet upada. »Dokler ne bodo več storile države zahodnega Balkana, bo težje ukrepati na zunanjih mejah,« je pristavil z malce pelina. Da bi bila Hrvaška pripravljena sprejeti pomoč Frontexovih enot (36 njihovih uslužbencev na mejnih prehodih Hrvaške pomaga le pri vračanju zavrnjenih migrantov), pa Božinović spet ni nakazal niti z besedo. Obžaloval je le, da se ne premika pri pogovorih o namestitvi Frontexovih enot na ozemlju BiH.
Slovenija je letos zabeležila krepko povečanje prihoda migrantov – kar za 91 odstotkov. 54.000 migrantov od 56.000 prijetih je prišlo z območja Hrvaške. Na vprašanje, ali so uvedene kontrole na meji s Hrvaško zmanjšale prihod migrantov, je Poklukar odgovoril, da Slovenija nadzora na mejah s svojo južno in vzhodno sosedo ni uvedla zaradi migracij, temveč zaradi povečane grožnje terorističnih napadov v EU. »Dnevno prijemamo tihotapce. Nadzor je učinkovit. Ko ne bo več grožnje terorizma, bo Slovenija te kontrole spet odpravila,« je napovedal Poklukar.
