Anže Logar, ki se prek svoje Platforme sodelovanja že dalj časa spogleduje s samostojno politično potjo, je izstopil iz SDS. Janez Janša je potem, ko je novica zaokrožila v medijih, objavil njuno korespondenco, v kateri mu je Logar sporočil, kako je po četrt stoletja v stranki spoznal, da je čas za naslednji korak. Prvak opozicije se mu je – če povzamemo – zahvalil, da mu je sporočil pričakovano novico, mu zaželel vso srečo na nadaljnji poti in mu namignil, da bi bilo primerno, če hkrati z izstopom iz stranke vrne tudi poslanski mandat: »Ne znamo si predstavljati, da bi bil ta naslednji korak obremenjen s prelomljeno dano in podpisano besedo v okraju, kjer niste imeli ne stalnega bivališča, ne rojstnega kraja in ne zaposlitve in kjer vam je delo stranke SDS skozi njeno zgodovino skupaj z napori sokrajanov v volilni enoti dejansko omogočilo izvolitev.«

Takšen scenarij se je po tiho pričakoval že dalj časa. Ključno vprašanje tako ni, kako to, da je do tega prišlo, ampak zakaj je do tega prišlo ravno zdaj? »Ena izmed najverjetnejših možnosti je, da se je v ozadju delovanja Platforme sodelovanja dokončno sestavila ekipa, ki je pripravljena prevzeti odgovornost in iti v politični projekt ustanovitve stranke. S tega vidika lahko premike pričakujemo relativno kmalu, recimo nekje v naslednje pol leta,« ocenjuje politični komentator dr. Marko Hočevar. Sogovornik z ljubljanske fakultete za družbene vede dodaja, da je Logar očitno na tej točki presodil, da ima potrebno ekipo in finančno zaledje in da lahko vstopi na politični parket kot nov resen akter. Pri tem, da mu gre bržkone na roke tudi dejstvo, da del slovenskega kapitala ni zadovoljen z davčno politiko Golobove vlade in išče politične opcije. In da je k izboru trenutka po vsej verjetnosti pripomoglo tudi dejstvo, da je trenutna javnomnenjska podpora vladi šibka, na kar sicer kažejo tudi številne druge politične ideje.

V izogib iztrganim citatom, značilnim za slovenske MSM: pic.twitter.com/y2p1klDEn4

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 9, 2024

V ozadju Logarjevega delovanja se ob tem vseskozi zastavlja vprašanje, ali je platforma njegov osebni projekt ali širša strategija njegove sedanje stranke. V trenjih znotraj stranke SDS del javnosti in politični tekmeci vidijo predvsem predstavo za javnost,uprizoritev razkola, z namenom oblikovanja političnega satelita, ki bi omogočil četrto Janševo vlado. Hočevar glede tega pove, da se Janša ne glede na to, ali gre za sporazumen razhod ali ne, bržkone zaveda, da brez Logarja vlade po naslednjih volitvah najverjetneje ne bo mogel sestaviti. Ali pa vsaj zelo težko. »Z Logarjem je Janševa politična matematika definitivno bistveno bolj verjetna. A po drugi strani vseeno menim, da situacija ni tako zelo enostavna, da bo Logar avtomatsko sodeloval z Janšo. Vsekakor bo veliko odvisno od tega, kdo bo dejansko zmagovalec na naslednjih volitvah oziroma kakšne opcije bodo takrat na mizi. Pomembno vlogo pri tem bo odigral tudi županski lobi. Vladimir Prebilič je recimo nedavno dejal, da obstaja možnost, da poskušata z Logarjem po volitvah vsak s svojo stranko sestaviti vlado.«

Anže Logar s somišljeniki (na fotografiji tudi Eva Irgl in Alja Brglez) na dan ustanovitve Platforme Sodelovanja maja lani. Foto: Tomaž Skale

Da je največ odvisno od tega, kakšne ponudbe bodo na mizi po volitvah, je prepričan tudi nekdanji vidni član SDS Miha Brejc. »Logarjeva poteza je pričakovana. Tudi izbira trenutka je dobra, saj je približno leto in pol do rednih volitev še dovolj časa, da človek s trdim delom, pravo ekipo in veliko denarja oblikuje politično stranko. Če je vse skupaj na relaciji SDS-Logar zaigrano oziroma dogovorjeno, je ob tem manj pomembno. Bolj pomembno bo, kako se bodo na volitvah razdelili glasovi, kateri Janševi sateliti bodo uspeli priti v parlament, to je, ali bo dosežena kritična masa za oblikovanje neke desno oziroma desnosredinske vlade. Retorika po volitvah se namreč lahko zelo hitro spremeni, če je ponudba dovolj mamljiva. Veliko odgovorov bomo dobili že s tem, ko bo postalo jasno, kateri del slovenskega kapitala se je odločil podpreti Logarja.«

Anže Logar in Janez Janša v zaupnem pogovoru med čakanjem na izide predsedniških volitev leta 2022. Foto: Jaka Gasar

Logarjevo spogledovanje z ustanovitvijo stranke ima sicer dolgo brado. »Smo na pragu nečesa velikega,« je  dejal pred dvema letoma po drugem krogu predsedniških volitev, ki jih je dobila Nataša Pirc Musar. S temi besedami je namignil, da bo skušal unovčiti politični kapital iz predsedniške kampanje, v kateri je zanj glasovalo čez 414.000 volilcev. Pol leta pozneje je nato ustanovil Platformo Sodelovanja, pri čemer v javnosti vztrajno zanikal načrte, da bi ta nekoč prerasla v politično stranko. Decembra lani je sledil odstop z mesta predsednika sveta SDS, nakar so mu v stranki pokazali rumeni karton. Izključitve niso predlagali, so mu pa med vrsticami sporočili, kje so izhodna vrata in da naj ne sedi na dveh stolih. Februarja letos je nato sledilo novo poglavje ohladitve odnosa med stranko in Logarjem. Izvršilni odbor SDS je svojim poslancem v podpis pomolil zavezo, da bodo do konca mandata ostali člani in poslanci SDS. Zvestobo stranki je potrdilo 24 od 27 poslancev. Izjave niso podpisali Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh.

Janša je takrat dejal, »da bo očitno nastala nova samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volilcev«, Logarju pa očital, da postaja drugi Virant. Gregor Virant, nekdanji slovenski minister za notranje zadeve, se je pred več kot desetletjem odrekel SDS in ustanovil svojo stranko. Zaradi tega, ker je šel po svoji poti, so mu v SDS očitali, da je zahrbten. Blagodejnega učinka na ta odnos ni imelo niti dejstvo, da je Virantova Državljanska lista zaradi za Janšo obremenjujočih ugotovitev protikorupcijske komisije pozneje izstopila iz koalicije z Janševo stranko. V SDS so sicer pozneje Logarju, Irglovi in Kalohu odrekli pozicije, ki so jih zasedali v parlamentarnih delovnih telesih. Trojica odtlej v parlamentarni dvorani za nameček sedi v eni od zadnjih vrst.