Blizu so mu prometna varnost, trajnostna mobilnost in to, da so nevladna in neprofitna organizacija. Vse to so razlogi, da so mu ljudje verjeli. Kljub temu je od ponedeljka Andrej Brglez nekdanji predsednik Avto-moto zveze Slovenije, saj je nepreklicno odstopil. Razlog? Ni se strinjal z nekaterimi spremembami, ki jih prinaša preoblikovanje podjetja iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Po osmih mesecih je piko na i tej odločitvi postavila skupščina krovne avtomobilistične zveze, ki se je je udeležilo 47 zakonitih zastopnikov polnopravnih članic.
Gospodarska družba brez nadzora
AMZS ima dva stebra, eden je gospodarska družba in drugi zveza, ki je sestavljena iz več kot 70 društev. Zgodovinsko gledano so bila društva nekoč lastniki gospodarske družbe, potem pa je z letom 2018 lastnik postala zveza, društva pa so bila njeni ustanovni člani. Zveza kot edini lastnik je imela nadzorni svet, ki je v njenem imenu opravljal nadzor gospodarske družbe. »Že pred časom je prišlo do želje, da bi se preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo. Tu je nastal zaplet. Preoblikovanje ni problem, saj ne vidim zadržka. Ker pa lastnik ni ena oseba, ampak gre za zvezo, ki ne diha z gospodarstvom, ampak živi predvsem društveno, prometnovarnostno, trajnostno mobilnostno in moto-športno življenje, kot je tudi prav – in na ta svoj ustroj moramo biti tudi ponosni – sem rekel, da nadzorni svet mora ostati, da njegovi člani nosijo odgovornost in da v njem sedijo tudi predstavniki zaposlenih. Sam sem bil predsednik nadzornega sveta oziroma sem tehnično še vedno, dokler ga ne razpustijo. To se mi je zdelo nujno potrebno, skupščina je odločila drugače ter izglasovala nadzor in upravljanje na način, ki mi ni blizu,« pojasnjuje Andrej Brglez, ki je pojasnil, da se na skupščini sprejet način upravljanja ne sklada z njegovo vizijo in programom ter dosedanjo vlogo predsednika AMZS.
Bo funkcija profesionalna?
Kaj to dejansko pomeni? AMZS se bo preoblikovala. Zveza, ki je stoodstotna lastnica in formalnopravno takšno obliko lahko ima, pa bo poslej drugače vpeta v delovanje in nadzor te gospodarske družbe, ki bo v prihodnje družba z omejeno odgovornostjo. Kako bo do tega prišlo, še ni znano. Treba bo počakati na novega predsednika, ki ga bodo izvolili v treh ali štirih mesecih, ko bo volilna skupščina. »Novi predsednik bo tedaj že vedel, kaj ga čaka in kako bo ravnal kot predsednik novega sveta za korporativno upravljanje,« dodaja Brglez, katerega naloge bo začasno prevzel podpredsednik Tomaž Andrejka, in sicer v skladu s statutom AMZS.
Ker je bila funkcija predsednika AMZS do zdaj neplačana, plačilo pa je dobival zgolj kot predsednik nadzornega sveta, se pojavlja vprašanje, ali bi lahko bila funkcija novega predsednika AMZS že profesionalna. »Proces bo seveda še trajal, meni pa ta nova funkcija ni več blizu oziroma je toliko stran od moje vizije, da je bolje, da sem se umaknil. Sam sem hotel delati v zvezi pri razvoju preventive in nove mobilnosti ter skupaj z društvi. Smo nevladna in neprofitna organizacija in v tej vlogi sem doma in se dobro počutim. V tem sem videl dodano vrednost, da lahko z novimi vsebinami pridemo do društev in jim pomagamo postati bolj sodobna in potrebna vez v prehodu v novo mobilnost na lokalni ravni,« je sklenil Brglez, ki so ga na skupščini potrdili za člana sveta za korporativno upravljanje AMZS za obdobje do izteka mandatov drugih organov. Družbo mu bodo delali Rade Stojanović, Jaka Kavčič, Jure Kostanjšek in Simon Jurkovič.
