Pod skorajda enakim imenom – ambulante za boljšo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika – trenutno že deluje peščica ambulant, ki so začele pri koncesionarjih vznikati v mandatu Janševe vlade.

Ambulante za neopredeljene, ki delujejo v zdravstvenih domovih, se bodo z novim letom prelevile v ambulante za boljšo dostopnost. Kako bodo delovale, tamkajšnji zaposleni do tega trenutka še niso izvedeli, si pa po naših informacijah želijo, da bi jih o spremembah obvestili čim prej. Zmeda, ob kateri se pojavljajo tudi različne razlage te spremembe, je deloma povezana s tem, da ambulante za večjo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika že delujejo, a praviloma pri koncesionarjih. To pa ni edina razlika. Posamezniki se v ambulantah za boljšo dostopnost na primer vpišejo pri posameznem zdravniku, a jih lahko kasneje obravnavajo različni strokovnjaki, v ambulantah za neopredeljene pa možnosti vpisa pri zdravniku že v izhodišču nimajo.

Preoblikovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene v ambulante za boljšo dostopnost na pristojnem ministrstvu napovedujejo v usmeritvah zdravstvene politike za prihodnji dve leti. »Na ministrstvu za zdravje pripravljamo nove ukrepe, s katerimi bo prebivalcem tudi po prenehanju začasnih ukrepov zagotovljena dostopnost zdravstvenih storitev izbranega osebnega zdravnika na primarni ravni,« so nam sporočili. Konkretne rešitve bodo predstavili, ko bodo dokončno oblikovane, napovedujejo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel.

Ukinjanje trenutne oblike ambulant za neopredeljene je ob veljavni interventni zakonodaji praktično neizbežno. Zakonski člen, na katerem slonijo, od novega leta dalje ne bo več veljaven, so spomnili na ministrstvu za zdravje.

Neizbežno ukinjanje

Ukinjanje trenutne oblike ambulant za neopredeljene je ob veljavni interventni zakonodaji praktično neizbežno. Zakonski člen, na katerem slonijo, od novega leta dalje ne bo več veljaven, so spomnili na ministrstvu za zdravje. Interventna zakonodaja je sicer predvidela možnost dvakratnega podaljšanja delovanja ambulant za neopredeljene, vsakokrat za šest mesecev, a je predpisala tudi dodaten pogoj. Podlaga za takšno potezo bi bilo lahko strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bi sledilo razvoju virusa SARS-CoV-2, torej povzročitelja covida-19. V okoliščinah, ko je ta bolezen v državi izenačena z drugimi okužbami dihal, podaljšanje ni bilo prav verjetna možnost.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) z izvedbenimi podrobnostmi pri preoblikovanju ambulant še niso seznanjeni. Pričakujejo pa, da bodo znane ob oblikovanju splošnega dogovora za zdravstvo za prihodnje leto – rok poteče konec novembra 2024 – oziroma uredbe, s katero lahko vlada nadomesti splošni dogovor. V obeh primerih gre za dokumenta, ki vplivata na vsakoletno financiranje zdravstva.

Preglavice z obema oblikama

Ambulante za boljšo dostopnost so v zdravstvu uvajali v mandatu Janševe vlade, ambulante za neopredeljene pa v mandatu Golobove vlade. Razlike so tudi vsebinske. V ambulantah za boljšo dostopnost si lahko zdravnika izberejo ljudje, ki osebnega zdravnika nimajo, a so bile predvidene tudi za okoliščine, ko je posameznikov zdravnik trajno odsoten. V nasprotju z ambulantami za neopredeljene, ki so namenjene le odraslim pacientom brez zdravnika, so ambulante za boljšo dostopnost na voljo tudi otrokom. Golobova vlada je dotedanje ambulante za večjo dostopnost sicer ohranila, a si je kasneje zamislila drugo rešitev – ambulante za neopredeljene.

Novejša oblika oskrbe za ljudi brez zdravnika je danes pogostejša: v ambulantah za neopredeljene je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ta čas vpisanih 26.138, v ambulantah za boljšo dostopnost pa 10.454 ljudi. Razlike so tudi pri financiranju in obveznostih. Medtem ko ambulante za neopredeljene vpisujejo do meje 1895 glavarinskih količnikov, ki so v osnovnem zdravstvu odvisni od starosti in števila pacientov, je ta meja pri zgodnejši obliki oskrbe višja – pri 4000 glavarinskih količnikih.

Pomisleki, da gre za odmik od načela dolgoročnega spremljanja posameznikovega zdravja pri osebnem zdravniku, so spremljali obe obliki oskrbe. Ambulante za boljšo dostopnost se niso zares prijele: tovrstnih timov je za zdaj pet, v njih pa po podatkih ZZZS deluje deset zdravnikov. Vse – z izjemo ambulante v murskosoboškem zdravstvenem domu, ki je imela v začetku tega tedna enega samega opredeljenega pacienta – so pri koncesionarjih. Ambulante za neopredeljene po drugi strani delujejo le v zdravstvenih domovih, kljub plačilu, ki je bistveno višje kot za redno delo, pa so imeli ponekod hude preglavice pri iskanju osebja zanje.

V Ljubljani, za katero so na ministrstvu za zdravje sprva predvideli 19 ambulant za neopredeljene, jih ta čas na primer deluje enajst. Te ambulante niso na voljo v polnem obsegu, prav vse med njimi pa so že dosegle mejo, ko ne sprejemajo več dodatnih vpisov. Nekdanje paciente zdravstvenega doma sicer oskrbijo tudi v takem primeru. Spomnimo, da so bile zagate pri odpiranju dodatnih ambulant za neopredeljene povezane tudi s pogoji za to, kdo sme delati v njih. V ljubljanskem zdravstvenem domu so na začetku lanskega leta predlagali, da bi se lahko v njihovo delo vključili tudi upokojeni zdravniki, zdravniki s statusom samostojnega podjetnika in zdravniki iz drugih krajev, a jim oblasti niso prisluhnile.

Priporočamo