»To so velike novice,« je prepričan ugledni nevrolog Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. »Po več kot 20 letih neuspešnih poskusov in milijardah, ki so bile investirane v raziskave, dobivamo nov arzenal zdravil, ki pomenijo novo paradigmo, nov način obravnave alzheimerjeve bolezni. Novice so pomembne tudi za Slovenijo, ki je pred dobrima dvema tednoma sprejela strategijo za obvladovanje demence. V njej se je država zavezala k posebni pozornosti spremljanja tega področja medicine.«
Na področju zdravljenja alzheimerjeve bolezni sta bila ta mesec dva spodbudna dogodka. Najprej je ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) v celoti odobrila uporabo novega zdravila za zdravljenje alzheimerjeve bolezni. Lekanemab, ki ga je razvilo japonsko farmacevtsko podjetje Eisai skupaj z ameriškim biotehnološkim podjetjem Biogen, je namenjen bolnikom, pri katerih alzheimerjeva bolezen še ni močno napredovala. Injicira se intravensko vsaka dva tedna.
Drugi dogodek, ki ga je imel v mislih predsednik strokovnega sveta Spominčice, združenja za pomoč pri demenci, je bil v ponedeljek na mednarodni konferenci združenja za alzheimerjevo bolezen v Amsterdamu. Tam so bili v začetku tedna prvič predstavljeni rezultati 18-mesečne študije zdravila donanemab, ki ga je razvilo ameriško farmacevtsko podjetje Eli Lilly.
Rezultati raziskave
osupnili stroko
Rezultati študije s 1800 udeleženci, ki so bili sočasno objavljeni v ugledni reviji za medicinsko znanost Jama, so osupnili zbrano strokovno javnost. Učinkovina donanemab je namreč presegla njihova pričakovanja. Pri bolnikih z blago kognitivno motnjo, pri katerih demenca še ni prisotna, in pri bolnikih z demenco v zgodnji fazi razvoja je protitelesna terapija bistveno upočasnila napredovanje bolezni. V farmacevtski družbi pričakujejo, da bo FDA odobrila zdravilo že letos.
Obe zdravili imata podoben način delovanja, in sicer upočasnjujeta napredovanje alzheimerjeve bolezni s čiščenjem tako imenovanih plakov »hudobnega« proteina beta amiloida, ki se pri teh pacientih nabira med celicami v možganih (druga »hudobna« beljakovina se nalaga v celicah in se imenuje tao).
Protitelesna terapija deluje tako, da veže amiloid in ga odstrani iz možganov. »Čiščenje« z donanemabom zmanjša škodo v možganih in upočasni kognitivni upad bolnikov z alzheimerjevo boleznijo za 35 odstotkov. Lekanemab je upad upočasnil za 27 odstotkov.
Novo obdobje soočanja z alzheimerjevo boleznijo
»Donanemab in lekanemab odpirata novo pot razumevanja in zdravljenja alzheimerjeve bolezni,« je prepričan Pirtošek. »Z njima bi bolezen lahko postala obvladljiva kot diabetes ali astma.« Po začetnem navdušenju se je vendarle treba prizemljiti, nemudoma doda ugledni nevrolog. »Pričakovanja ne smejo biti previsoka. Donanemab in lekanemab ne pozdravita alzheimerjeve bolezni, prav tako je ne ustavita, temveč samo vplivata na potek bolezni in upočasnita kognitivni propad bolnikov. Ljudje s to boleznijo potemtakem dlje časa samostojno živijo, preden potrebujejo nego. A tudi to je uspeh. Ko izgubljaš samega sebe, ko svojci izgubljajo svojega bližnjega, je spoznanje, da se bo to zgodilo nekaj mesecev ali let kasneje, zelo pomirjujoče.«
Monoklonsko protitelo donanemab je najbolj učinkovalo v skupini bolnikov, pri kateri je bil razvoj demence šele v začetni fazi. Prav tako je deloval bolje pri pacientih z nizko ali srednjo ravnjo beljakovine tau. Najslabši odziv je imela terapija pri pacientih z napredovalo stopnjo alzheimerjeve bolezni. »Tedaj so možgani že pogorišče,« poudari nevrolog.
Obe zdravili imata nezanemarljive stranske učinke. Približno četrtina pacientov, ki so prejemali terapijo, je imela spremembe v možganih, bodisi mikrokrvavitve ali otekanje možganov (edem), ki so vidne pri slikanju z magnetno resonanco. Vendar so se s kliničnimi simptomi te spremembe izrazile le pri 3–4 odstotkih pacientov. Poleg tega so bile z zdravljenjem povezane tri smrti.
Pomemben dejavnik je tudi cena. Enoletni odmerek lekanemaba, ki se odmerja z intravensko infuzijo, stane okoli 24.000 evrov, pri čemer v znesek niso vključeni stroški nujnih dragih pregledov in preiskav, ki jih je treba opravljati med terapijo. Cena donanemaba še ni znana, zagotovo ne bo poceni.
Kdaj bo zdravilo
na voljo v Sloveniji?
Ni še znano, kdaj bi bili zdravili na voljo pacientom v Sloveniji. Evropska agencija (EMA) še vedno preučuje zdravilo lekanemab. Ameriška agencija (FDA) naj bi donanemab odobrila še letos, EMA bi to utegnila storiti leto dni kasneje. Tretje podobno zdravilo, imenovano adukanumab, je leta 2021 odobrila FDA, EMA pa ne, in sicer zaradi pomislekov glede varnosti in pomanjkanja dokazov o učinkovitosti.
»Razvoj teh zdravil odstira tudi številne izzive in razmišljanja. Med drugim opozarja na nujnost čim bolj zgodnega diagnosticiranja alzheimerjeve demence. Za potrditev amiloida v možganih so potrebne drage ali neprijetne preiskave, slikanja PET ali lumbalna punkcija. Potem se bo morala družba odločiti, ali bo tem bolnikom predpisala nova zdravila ali ne. Nova spoznanja spodbujajo tudi teoretična razmišljanja, ali bi bilo smiselno takšna zdravila predpisati preventivno, predvsem pri tistih, ki imajo v družini alzheimerjevo demenco,« je še izpostavil Pirtošek. »Seveda bi bila to zelo draga profilaksa. Ampak danes so sanje dovoljene, jutri je nov dan.« x
