Gina je spremljala in vodila vsak odločen korak 33-letnega Mihe Susmana, s katerim smo se dogovorili za srečanje na borovniški železniški postaji. »Dobra dva kilometra potrebujeva, da se od doma sprehodiva do postaje. Oba pot dobro poznava, vseeno pa med hojo z Gino vadiva,« je povedal Susman. Kljub temu da sta že dobro uigran par in da se večkrat na teden z vlakom vozita v Ljubljano, ju na poti občasno doletijo tudi neprijetne situacije. »Sem zelo aktiven v Društvu slepih in slabovidnih v Ljubljani. Včasih naju v Ljubljano odpelje oče, ko gre tja po opravkih, najpogosteje pa se voziva sama z vlakom. Sprevodniki na vlakih naju že dobro poznajo in so prijazni. Morda tudi zato vsaj do zdaj z Gino nisva imela nobenih težav. Me je pa močno razočaral dogodek v začetku oktobra,« je med pogovorom povedal Susman, obenem pa dodal, da se je tudi na redne zamude že skoraj navadil. »Tudi s po uro dolgim čakanjem na nadomestni prevoz, ko v Borovnici vlak zaradi del na tirih ne more naprej, sem se sprijaznil. Želim pa si vseeno nekaj več povedati o nadomestnih prevozih z avtobusom,« je dejal sogovornik in opisal nepotrebno aroganco voznika, ki sta je bila deležna z Gino. »Ko sva z vlaka želela prestopiti na avtobus, sem slišal voznikov glas 'alo, alo'. Čeprav sem ob njegovih besedah trznil, nisem reagiral, saj kot slabovidna oseba nisem bil prepričan, da je to namenjeno meni, kaj šele, da je to voznik avtobusa. Grem korak naprej, spet slišim 'alo, alo'. Ponovno se ustavim in gledam zmedeno okoli. Prijazni potnik mi pove, da govori meni. Stopim ob stran. Voznik se ne zmeni zame, nato pa pravi, da naj počakam,« je Susman opisal neljubi dogodek. Dodal je, da je k njima nato pristopila prijazna sprevodnica in vozniku razložila, da gre za psa vodnika, ki ima tudi po zakonu pravico vstopa kamor koli. »Ko je jezno dovolil, da Gina vstopi z mano na avtobus, mi je zabrusil, da pes ne sme na stol,« je dodal sogovornik. »Imela sva tudi težave z drugim voznikom, ki je zahteval, da ima Gina na avtobusu nagobčnik,« je povedal in z malo kislim nasmehom dodal: »Pa pravijo pri Slovenskih železnicah, da želijo prijetno vožnjo potnikom.«

Med pogovorom je Susman omenil, da njegov primer ni osamljen. »V društvu večkrat slišimo, kako neprijazni so nekateri vozniki po Sloveniji. Najhuje je menda na Gorenjskem in na Obali,« je povedal in spomnil, da tudi slepi in slabovidni radi poleti obiščejo obalna mesta. »Pes vodnik je moj prijatelj, varnostnik, da ne padem, se zaletim … Zato si zasluži lepše in boljše pogoje pri delu,« je zaključil pogovor.

Miha Susman, slabovidna oseba: »Imela sva tudi težave z drugim voznikom, ki je zahteval, da ima Gina na avtobusu nagobčnik.«

Vozniki seznanjeni z vlogo psov vodnikov

Odgovor o ravnanju voznikov na mestnih in primestnih avtobusih smo poiskali tudi pri Nomagu, Ljubljanskem potniškem prometu in Arrivi. V slednji dogodka v Borovnici ne morejo komentirati, saj njihovi avtobusi ne vozijo na omenjeni relaciji. »Si pa v družbi Arriva prizadevamo vsem potnikom zagotavljati varno, zanesljivo in nemoteno uporabo naših storitev. Vozniki avtobusov v primeru vstopa slepe ali slabovidne osebe s psom vodnikom ravnajo v skladu s splošnimi pogoji izvajanja prevozov v javnem prometu. To pomeni, da so psi vodniki za slepe in slabovidne osebe na avtobusu dobrodošli, potnikom pa vozniki pri vstopu in izstopu ponudijo pomoč,« so nam povedali v omenjenem podjetju. Podobno so odgovorili v podjetju Nomago: »Glede na dostopne podatke nadomestne povezave med Borovnico in Ljubljano nismo izvajali v Nomagu, zaradi česar nam opisani primer ni poznan. Vsi naši vozniki so podrobneje seznanjeni s pravili in pogoji glede prevoza psov. Težav pri prevozu psov vodnikov ne opažamo,« so zapisali in dodali: »V skladu s splošnimi pravili avtobusnega prometa se lahko na avtobusih v spremstvu vodnika prevažajo policijski psi, psi gorske reševalne službe in psi vodniki. Psi vodniki za slepe in drugi psi pomočniki invalidov za vstop na avtobus ne potrebujejo nagobčnika, prevoz teh psov pa je brezplačen.«

Podoben odgovor smo dobili tudi od Ljubljanskega potniškega prometa. Dodali so: »Naši vozniki so dobro seznanjeni z vlogo službenih psov, kot so psi vodniki slepih, terapevtski psi, psi pomočniki za osebe z oviranostmi in reševalni psi. Pred pričetkom dela prejmejo pisna navodila, ki med drugim določajo, da je prevoz teh psov v mestnem potniškem prometu dovoljen brez časovnih omejitev. Prav tako so obveščeni, da morajo biti psi vodniki jasno označeni, nagobčnik pa zanje ni obvezen. Poleg tega imajo vozniki pred začetkom dela tudi usposabljanje, kjer jim naši izkušeni vozniki med drugim pojasnijo posebnosti prevoza psov vodnikov.«

Priporočamo