Skupina Mladi zdravniki Slovenije vztrajno opozarja na množične odhode mladih zdravnikov in starejših specializantov v tujino, in sicer zaradi domnevno slabih delovnih razmer in prenizkih plač v slovenskem zdravstvu. Januarja 2020 so delili izjavo Sanje Zupanič, specializantke otroške in mladostniške psihiatrije, ki je trdila, da je že okoli 10 odstotkov diplomantov medicine iz njene generacije odšlo v tujino.

Tudi Zdravniška zbornica Slovenije vztrajno svari pred množično emigracijo zdravnikov. Novembra 2021 je objavila »rdeči alarm«. Navedla je, da so v enem samem dnevu prejeli več kot 70 prošenj mladih zdravnikov za potrdilo o dobrem imenu (zdravniki ga potrebujejo ob morebitni zaposlitvi v tujini). »V prošnji za izdajo potrdila je pri vseh kot razlog naveden odhod v tujino. To predstavlja velik skok ob siceršnjih trendih, saj je zbornica v celotnem lanskem letu izdala 169 potrdil o dobrem imenu,« je zbornica objavila na svoji spletni strani. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je opozorila še, da kar tretjina mladih zdravnikov razmišlja o odhodu v tujino.

Odhodov zdravnikov manj od pričakovanj

Strateški svet za zdravstvo, ki mu predseduje Erik Brecelj, je želel podrobnejše verodostojne podatke o odlivu zdravstvenega kadra v tujino. Te je od Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) pridobila članica sveta Petra Došenovič Bonča, sicer profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti. »Predstavljeni podatki, ki jih je pripravil Surs za obdobje 2017–2021, nakazujejo, da je odhodov diplomiranih zdravnikov v tujino manj od pričakovanj. Podatki o kadrih s področja zdravstvene nege pa so bolj skrb zbujajoči,« piše v zapisniku seje strateškega sveta.

Dnevnik je pridobil omenjene statistične podatke. Stanje, ki ga ti razkrivajo, je drugačno od razmer, ki jih v javnosti prikazujejo zdravniške organizacije in skupine. Med drugim kažejo, da dohodek iz tujine (iz zaposlitve, samozaposlitve ali od pogodbenega dela) prejema zgolj trinajst izmed skupaj 1874 mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki so končali študij v omenjenem petletnem obdobju. To je manj kot odstotek vseh.

»Če bi odšlo samo trinajst slovenskih zdravnikov, bi bili zelo veseli,« podatke komentirajo v skupini Mladi zdravniki Slovenije. »Žal osebno poznamo bistveno več kot trinajst zdravnikov iz teh generacij, ki delajo v tujini. V Gradcu in okolici, denimo, je na desetine slovenskih zdravnikov. Razlog za podatek statističnega urada vidimo v tem: večina ljudi, ki odidejo službovat v tujino, med tistimi, ki imajo tam namen ostati za stalno, pa najbrž vsi, preneha biti davčnih zavezancev v Sloveniji in Surs nad njimi nima več pregleda.«

Ta domneva je napačna. Surs ima namreč pregled tudi nad to skupino zdravnikov. Konkretno je evidentiral 57 oseb, ki so končale študij medicine v obdobju 2017–2021, niso več rezidenti Slovenije in slovenskemu finančnemu uradu niso prijavile dohodka. Ali so vsi ti dejansko zaposleni v tujini kot zdravniki, ni mogoče trditi z gotovostjo.

Zdravniška zbornica: problem je zelo realen in resen

Tudi Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) zbira podatke o odhodih zdravnikov v tujino. V letu 2021, ko je poročala o alarmantnem skoku izdanih potrdil o dobrem imenu, se je po njihovih podatkih v tujini zaposlilo šest zdravnikov. Zgolj šest jih je po podatkih ZZS odšlo v tujino tudi lani. Največ odhodov v tujino je zbornica zabeležila leta 2014, in sicer 34, v obdobju 2012–2022 skupaj 216. Za primerjavo: v zbornico je bilo avgusta lani včlanjenih 11.939 zdravnikov in zobozdravnikov.

»Podatke, ki jih je posredoval Surs, v tem trenutku težko komentiramo, saj ne poznamo metodologije zajema,« pravijo v zbornici. Na podlagi statistike, s katero razpolagajo, prihajajo do drugačne ocene kot strateški svet. »Problem odhodov zdravnikov je zelo realen in resen,« opozarja ZZS. Svojo oceno med drugim utemeljujejo na podatku, da se je v obdobju od leta 2012 do 2021 iz registra zdravnikov izbrisalo nekaj manj kot 289 članov, ki so kot razlog navedli odhod v tujino. »To so dejstva, številke,« so prepričani na zbornici. Navajajo tudi podatek, da je bilo avgusta lani v tujini 88 zdravnikov, ki so še vedno člani zbornice.

»Po analizah ZZS gre v tujino približno 11 odstotkov vsake generacije diplomantov medicine takoj po študiju ali pa kmalu po koncu študija,« pravijo na zbornici. »Med letoma 2015 in 2019 je na ljubljanski in mariborski fakulteti diplomiralo 1609 diplomantov (približno 320 na leto). V register ZZS se je zatem vpisalo 1509 diplomantov, 81 se jih je v petletnem obdobju iz registra izbrisalo. »To pomeni, da smo vsako leto zaradi odhodov v tujino izgubili povprečno 36 diplomantov.«

K tem podatkom kaže dodati, da nevpis ali izbris iz registra ZZS ni nujno povezan z odhodom v tujino. Diplomanti se lahko zaposlijo tudi zunaj zdravstva.

Bolj kot v tujino beg v druge poklice

Strateški svet za zdravstvo je na 11. seji ocenil, da so kadrovske razmere še bolj skrb zbujajoče v zdravstveni negi. Po podatkih statističnega urada nekaj deset (srednjih in diplomiranih) medicinskih sester, farmacevtskih tehnikov, fizioterapevtov in drugih poklicnih profilov, ki so izobraževanje končali v obdobju 2017–2021, dohodek prejema izključno v tujini. K tem je mogoče (vsaj teoretično) prišteti še več kot 350 zdravstvenih delavcev, ki so v omenjenem obdobju končali izobraževanje, niso več rezidenti Slovenije in Fursu niso prijavili dohodka.

Dejanskih (kriznih) razmer iz omenjenih statističnih podatkov ni mogoče natančno razbrati, je prepričana Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege. Številne zdravstvene delavke, ki niso zdravnice, namreč ne odhajajo v tujino, temveč se zaposlijo v drugih, manj stresnih poklicih doma. To ni zgolj slovenski pojav.

»Finska kolegica je pred nedavnim izpostavila, da je imela Finska pred epidemijo covida 80.000 medicinskih sester, zdaj jih ima le še 60.600. To je noro! Skoraj 20.000 zaposlenih je zapustilo finski zdravstveni sistem, po katerem se hoče zgledovati naš minister za zdravje,« opozarja. Razlogi odhodov so predvidljivi in so si po Evropi podobni. »Nosilci dejavnosti in politika imajo slab odnos do medicinskih sester, ne spoštujejo nas, ne zavedajo se pomena, ki ga imamo za blaginjo ljudi. Sočasno se na medicinske sestre prelaga vse več zahtevnega dela, prevzemati morajo tudi dodatne odgovornosti.« Prenizko plačilo vsekakor ni ključni razlog za odhod. »Pomembnejši so odnos, organiziranost dela, spoštovanje in možnosti kariernega razvoja,« je dodala.