Na nas se je obrnila bralka (njeno ime hranimo v uredništvu), katere mama živi z alzheimerjevo boleznijo že enajst let. Čeprav je bolezen hitro napredovala in kljub opozorilom zdravnikov, da bo za mamo težko skrbeti, se je bralka odločila, da bo zanjo skrbela sama in je ne bo napotila v dom. »Pomembno je, da ima mama ustaljen urnik. Ko zjutraj vstane, jo moram spomniti, kje je, vnaprej moram poskrbeti za kontinuiran urnik in predvsem ves čas ohranjati mirnost v načinu komunikacije. Od tu dalje je sposobna funkcionirati do neke mere, čeprav pod nadzorom, a vendarle skrbeti sama zase, zvečer pa jo moram znova spomniti, da je čas za spanje. Dvakrat na teden celo skupaj telovadiva, saj na dom prihaja fizioterapevtka,« je povedala bralka. Pred dobrim mesecem dni pa je bralkina mama močno zbolela in so jo bili zaradi pljučnice primorani z rešilnim avtomobilom odpeljati v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana.