Na evropskem trgu z energenti se igra napet politični poker. Evropska unija je po invaziji v Ukrajini izrekla niz sankcij proti Ruski federaciji. Med drugim je prepovedala kakršno koli poslovanje v ruski valuti. Kremelj je sankcijo izkoristil za protiudarec. Konec marca je Vladimir Putin podpisal odlok, ki »neprijaznim« državam predpisuje spremenjen plačilni mehanizem. Denar za dobavljen zemeljski plin morajo plačati v rubljih na transakcijski račun pri Gazprombank. Kdor ne upošteva spremenjenih pogojev poslovanja, ne dobi plina.

Aprila je kazen najprej doletela Bolgarijo in Poljsko, zatem Finsko, konec maja je Gazprom prekinil dobavo še nizozemskemu in dvema danskima energetskima podjetjema. V nizozemskem podjetju GasTerra, ki mu je ruski monopolist Gazprom predpretekli torek prekinil dobavo, pa tudi v danskih družbah Shell Energy Europe in Ørsted so prepričani, da ni mogoče izpolniti Gazpromovih pogojev poslovanja, saj bi s tem kršili sankcije EU.

Izmislili so si nov plačilni mehanizem

»Argumenti GasTerra, Shella in Ørsteda so utemeljeni. Upravičeno zavračajo odprtje računa v rubljih pri Gazprombank, kot jim nalaga Putinov odlok,« je za nemški Tageschau razložil profesor prava in ekonomije Armin Steinbach. Čeprav energetska podjetja plačujejo v evrih ali dolarjih in se plačilo na računu uvoznika ruskega plina šele nato pretvori v rublje, je v proces vključena ruska centralna banka. »To je kršitev zakona o sankcijah,« je prepričan Steinbach.

V nemških dobaviteljih energentov Uniper in RWE ter tudi v italijanskem Eniju imajo drugačno stališče. Prepričani so, da je možno hkrati izpolnjevati evropske in ruske predpise. V italijanskem energetskem gigantu so najbolj nazorno opisali, kako so se izognili sankcijam EU. Na ruski Gazprombank so odprli dva računa, enega v evrih in drugega v rubljih. Plačilo v Rusijo nakažejo na evrski račun Gazprombank, ki denar prenese na drug račun, denominiran v rubljih, nato plačilo prenakaže Gazpromu.

Tudi Geoplin se je uklonil Putinu

Vodstvo Geoplina noče razgaljati podrobnosti o tem, kako in kam nakazuje denar. Svojo redkobesednost utemeljuje z argumentom, da mora varovati poslovne skrivnosti, ki izhajajo iz pogodbenega odnosa z ruskim podjetjem. »Družba Geoplin do dobavitelja zemeljskega plina, družbe Gazprom, nima neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe,« je podjetje odgovorilo Dnevniku. »Po sprejetju odloka predsednika Ruske federacije 31. marca 2022 smo implementirali postopek plačevanja, ki je v skladu s pogodbo in hkrati v okviru ukrepov ter priporočil institucij Evropske unije. Dobave zemeljskega plina potekajo nemoteno.«

Iz odgovora je mogoče razbrati, da so se tudi v Geoplinu, ki ga vodi direktorica Vanja Lombar, uklonili Putinovi zahtevi in ubrali nemško-italijansko strategijo. Dobavljeni plin očitno plačujejo prek dveh transakcijskih računov. Gazprombank nakažejo evre, nakar jih banka s prenakazilom na drug račun pretvori v rublje.

»Brez računa v rubljih ne bi bilo problema,« je nemškemu Tageschauu razložil strokovnjak Armin Steinbach. »Četudi pretvorbo v rublje izpelje Gazprombank in ne uvoznik, se transakcija izpelje v imenu in v korist nosilca računa – na primer Uniperja. S tem se krši zakon o sankcijah.« S Steinbachom se strinja tudi Klemen Grošelj, evropski poslanec in strokovnjak za obramboslovje ter energetiko. »S formalnopravnega vidika je prevladujoče mnenje, da gre za kršitev sankcijskega režima,« je razložil Dnevniku.

Evropska komisija se dela Francoza

Evropska komisija doslej še ni objavila uradnega stališča o tem, ali je opisani način plačevanja zemeljskega plina v skladu z izrečenimi sankcijami. Njeni minuli odgovori na to temo so bili nejasni ali nasprotujoči si. Aprila je komisija izdala smernico, po kateri odpiranje računa pri Gazprombank ni v neskladju s sankcijami. Kljub temu je predlagala energetskim družbam, naj od Gazproma zahtevajo​, da bi lahko tudi v prihodnje izpolnjevali pogodbene obveznosti na enak način kot pred sprejetjem Putinovega odloka. Na srečanju diplomatov EU sredi maja je generalna direktorica komisije za energetiko Ditte Juul - Jørgensen veleposlanikom razložila, da je komisija svetovala energetskim podjetjem, naj ne odprejo računov v rubljih, je poročal portal Politico.

»V evropski komisiji se zavedajo, da brez teh dvojnih računov ne bi bilo dobav ruskega plina, ki ga ne moremo nadomestiti iz drugih virov,« njeno izmuzljivost utemeljuje evropski poslanec Grošelj. Evropska komisija se torej dela Francoza. »Tako je,« se strinja poslanec, »sprenevedajo se, ker druge izbire nimajo. Na zadnjem svetu EU je bilo jasno povedano, da novih sankcij ne bo. Plinskega embarga si pač ne moremo privoščiti.«

Slovenija je skoraj stoodstotno odvisna od dobave ruskega zemeljskega plina. S čim bi ga nadomestila v primeru, če bi Gazprom prekinil dobavo, ni jasno, saj Geoplin doslej ni zagotovil primerljivo velikih alternativnih virov. »Glede našega trenutnega dogovora o plačevanju zemeljskega plina z družbo Gazprom to poteka v skladu s pogodbenimi določili in hkrati ne krši okvirov sankcij EU zoper Rusko federacijo in iz tega izhajajočih priporočil EU za države članice, zato v dani situaciji ne pričakujemo ustavitve dobave,« je Dnevniku pojasnil Geoplin.