Rusko invazijo na Ukrajino financirajo iste države, katerih voditelji po drugi strani kričijo, da bodo naredili vse, da se vojna konča, je paradoks že kmalu po začetku ruske agresije nad suvereno evropsko državo izpostavil poljski premier Mateusz Morawiecki. Kako drugače si vendar razlagati dejstvo, da so države Evropske unije kljub sankcijam večinoma okrepile uvoz iz Rusije. Med njimi tudi Slovenija. »Kot EU kupujemo veliko ruskega plina in ruske nafte. In predsednik Putin jemlje denar od nas, Evropejcev, ter to spreminja v agresijo, invazijo,« je tedaj strnil Morawiecki.
Podatki razkrivajo, da je blagovna menjava Slovenije s tujino do vključno novembra lani naraščala (za december podatki še niso na voljo). V prvih 11 mesecih minulega leta je bil izvoz blaga večji za 34,9 odstotka, uvoz pa za 40 odstotkov.
Tako kot izvoz in uvoz v države EU in iz njih se je tudi vrednost blagovne menjave Slovenije z državami nečlanicami EU povečala. V to skupino držav je Slovenija v prvih enajstih mesecih lanskega leta izvozila za 18,9 milijarde evrov blaga oziroma za 55,9 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2021, uvozila pa za 62,9 odstotka oziroma 20,8 milijarde evrov več kot v enakem obdobju leta 2021, kažejo podatki statističnega urada. Med državami, od koder Slovenija uvaža več, je tudi Rusija.
Podrobnejši statistični podatki razkrivajo, da je bila vrednost izvoza iz Rusije v Slovenijo še leta 2021 352 milijonov evrov, letos do septembra pa že skoraj milijardo evrov oziroma največ v zadnjih dveh desetletjih, odkar statistični urad spremlja tovrstne podatke. To pomeni, da tudi Slovenija financira rusko agresijo nad Ukrajino. Naša država iz Rusije lani ni uvozila količinsko bistveno več dobrin in energentov kot v letu prej, je pa vrednost teh dobrin, zlasti energentov, skokovito zrasla. »Prišlo je tudi do povečane količine uvoza, do avgusta lani podatki kažejo na 58-odstotno povečanje,« so zapisali na gospodarskem ministrstvu.
Slovenija na pravi
strani zgodovine
Tezo, da je naša država nemara na napačni strani pišoče se zgodovine, so ostro zavrnili na gospodarskem in zunanjem ministrstvu ter izpostavili, da Slovenija dosledno spoštuje in izvaja sankcije ter je podprla vseh devet paketov omejevalnih ukrepov EU (prepoved uvoza za določeno blago in tehnologije). »Vlada Republike Slovenije ne samo najostreje obsoja rusko agresijo na Ukrajino, ampak je od začetka vojne Ukrajini namenila več kot 23,3 milijona evrov humanitarne, vojaške in materialne pomoči, kar nas uvršča med večje donatorice pomoči Ukrajini na prebivalca,« so izpostavili.
»Pomen blagovne menjave Slovenije z Rusko federacijo je marginalen glede na vso blagovno menjavo EU-27 in predstavlja 0,4 odstotka celotnega uvoza EU-27 v prvih desetih mesecih lanskega leta,« je podatke relativiziral tudi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Do vključno oktobra lani (zadnji delni podatki, dostopni na Eurostatu) je vrednost uvoza blaga iz držav EU znašala 181,2 milijarde evrov in je bila višja za 42,6 odstotka glede na enako obdobje v letu 2021. V tem obdobju je slovenski uvoz znašal 770 milijonov evrov, kar je za 243 odstotkov več kot v enakem obdobju lani (glede na podatke slovenskega statističnega urada je ta vrednost višja in že do septembra 2022 znaša 978 milijonov evrov, op. a.). Podobno so tudi na gospodarskem ministrstvu izpostavili, da primerjava obsega uvoza razkriva, da je Slovenija na 19. mestu med državami članicami EU.
Kaj smo uvažali?
»K visoki rasti uvoza Slovenije iz Rusije je prispeval predvsem 137 odstotkov večji količinski uvoz nafte in naftnih derivatov iz Rusije, pri čemer je 490-odstotna rast posledica rasti cene nafte in naftnih derivatov ter hkrati večje uvožene količine,« pojasnjuje Ivanc. Uvozili smo za 282.000 ton več nafte in naftnih derivatov glede na leto 2021, zlasti zaradi povečane prodaje naftnih derivatov v Sloveniji in regiji. »Zaradi odprave omejitvenih ukrepov po pandemiji pa tudi nižjih cen kot v regiji v določenem delu leta (ko je država cene regulirala, op. a.),« je podatke razložil sogovornik. Omeniti velja tudi povečan obseg uvoza kurilnega olja, ki spada v isto blagovno skupino.
Vrednost uvoza plina iz Rusije je bila v tem obdobju višja za 224 odstotkov, kljub temu da je bila uvožena količina zaradi prekinitve dobav Gazproma v zadnjih mesecih nižja za skoraj petino. »K rasti je tako prispevala zlasti rast cene zemeljskega plina,« pojasnjuje Ivanc. »Višje cene gnojil so prav tako vplivale na 130-odstotno rast uvoza gnojil iz Rusije, katerih uvožena količina je zrasla za 9 odstotkov. Te tri blagovne skupine so predstavljale 98 odstotkov celotne vrednosti uvoza, od tega nafta in naftni derivati 60 odstotkov,« je dodal. Naftni derivati, plin in gnojila skupaj so tudi v letu 2021 predstavljali 75 odstotkov vrednosti vsega uvoza, lani pa se je torej vrednost – in količina – uvožene nafte še povišala.
Zaradi Luke Koper je Slovenija tranzitna država za naftne derivate za regijo, kar pomeni, da je nemogoče ugotoviti, kje je nafta ali naftni derivat končal oziroma kdo je končni kupec, nazadnje še omeni Ivanc in doda, da zaradi embarga vendarle lahko pričakujemo, da se bo neposredni uvoz naftnih derivatov iz Rusije pomembno znižal. Ob tem spomnimo, da je ruski predsednik Vladimir Putin prepovedal izvoz nafte državam, ki so ali bodo regulirale njeno ceno, ampak tržna cena nafte je po drugi strani trenutno nižja kot dogovorjena regulirana cena.
