»Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti je v pripravi,« nam je na naša vprašanja o celjski dejavnosti Kardia Klokočovnik v torek odgovorilo ministrstvo za zdravje. Rok za izdajo se izteče v začetku oktobra, so dodali. Bolnišnično dovoljenje, na katero trenutno čaka Tomislav Klokočovnik, je pogoj za spremembe koncesijskih aktov.
Pravice in obveznosti, ki zadevajo opravljanje javne zdravstvene službe, se uredijo v koncesijskih aktih, so nam avgusta pojasnjevali na ministrstvu za zdravje. Takrat so zatrjevali tudi, da na področju kardiovaskularne kirurgije javne mreže za zdaj niso širili. »To, da gospodarska družba Kardio Klokočovnik, d. o. o., opravlja delo v Splošni bolnišnici Celje, še ne pomeni, da je vzpostavljen četrti kardiološki center. V Sloveniji so trije kardiološki centri, in sicer v UKC Ljubljana, UKC Maribor in pri koncesionarju MC Medicor,« so vztrajali. Pred odločitvijo ministrstva o podelitvi bolnišničnega dovoljenja za celjsko dejavnost Kardiu Klokočovnik se zastavlja vprašanje, ali nameravajo pretehtati tudi potrebo po četrtem srčnem centru. Mreža javne zdravstvene službe se namreč določa na podlagi potreb prebivalstva in zmožnosti obstoječih izvajalcev, so na ministrstvu za zdravje v torek povzeli obstoječo zakonodajo. Ob tem so spomnili, da možnost podelitve oziroma razširitve koncesije preučijo, kadar javni zavodi ne morejo zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kakšno pot nameravajo ubrati v primeru celjskih srčnih operacij, za zdaj sicer še niso eksplicitno navedli.
Nekdanji minister za zdravje Samo Fakin meni, da bi bila nujna vsebinska presoja celjskih načrtov. »Ocenjujem, da potrebe po četrtem kardiološkem centru ni. Menim celo, da bi zadostovala centra v UKC Ljubljana in UKC Maribor,« pravi Fakin, ki je bil do nedavna član sveta zavoda SB Celje. Kardiološki center bi moral imeti dovolj kardiokirurgov za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva, je poudaril. »Brez tega se dejavnost prej ali slej zreducira na izbrane operacije. Pri kardiokirurgiji je posebej pomembna pooperativna nega. Brez dežurnih kardiokirurgov se lahko stalno pojavljajo težave, na primer ob zapletih po operacijah,« je opozoril. Drobljenje v javnem sistemu ni dobro, saj je treba pri izvajalcih zdravljenj doseči kritično maso osebja, ki mora hkrati obravnavati zadostno število pacientov. To je pomembno že z vidika varnosti pacientov in velja tudi za druge dele zdravstva, kjer opravljajo zahtevnejše posege, je poudaril Fakin.
Eden od sogovornikov v zdravstvu, ki želi ostati anonimen, je ocenil, da bi bilo vprašanje celjske kardiokirurgije smiselno obravnavati tudi na zdravstvenem svetu. V okviru tega posvetovalnega organa bi lahko namreč temeljito presodili strokovne in ekonomske vidike spremembe, o kateri po oceni sogovornika ne bi smeli odločati mimogrede.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so ta teden spomnili, da je ministrstvo za zdravje leta 2006 izdalo Zdravstvenemu zavodu za kardiovaskularno dejavnost (danes Kardio Klokočovnik, d. o. o.) koncesijsko pogodbo za kardiovaskularno dejavnost na območju koprske območne enote ZZZS. Na podlagi te koncesije, ki do danes ni bila bistveno spremenjena, Kardio Klokočovnik po pogodbi z ZZZS opravlja dejavnost akutne bolnišnične obravnave v Zdravstvenem domu Postojna in operacije krčnih žil v Luciji, so dodali.
Ali namerava Klokočovnik začeti izvajati operacije takoj po pridobitvi dovoljenja ali bo počakal na širitev koncesije? »Zaradi dobrobiti pacientov bi operirati začel takoj po pridobitvi dovoljenja, saj name že čaka okoli 40 pacientov,« je kirurg odgovoril Dnevniku. »Da bi moral predhodno širiti koncesijo, mi ni znano in po moji oceni to tudi ni potrebno.« tk, nk
