Strokovno združenje nutricionistov in dietetikov je predlagalo, da bi bili sistemizacija in plačni razredi v teh zavodih zato bolj primerljivi s tistimi v Javnem gospodarskem zavodu Brdo. Sistemizacija delovnih mest v Javnem gospodarskem zavodu Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo), ki med drugim opravlja protokolarne storitve, organizira dogodke, ponuja kongresno in gostinsko dejavnost, kaže, da imajo sistemiziranih precej več različnih delovnih mest v kuhinji kot v javnih zdravstvenih, socialnovarstvenih ali vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Z zadnjim aneksom h kolektivni pogodbi JGZ Brdo iz leta 2022, ki sta ga sklenila vlada in reprezentativni sindikat javnega sektorja, pa so se tudi plače zaposlenim v JZG Brd dvignile za en plačni razred. Toda že siceršnja primerjava z delovnimi mesti v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu kaže, da višje kvalificirani protokolarni kuharji, ki kuhajo predsednikom, diplomatom in drugim visokim gostom, zaslužijo bolje kot tisti, ki kuhajo bolnikom, starejšim in šolarjem, pa čeprav so izhodiščni plačni razredi vseh še vedno razmeroma nizki. Kuhar VI v zdravstvu in socialnem varstvu je uvrščen v 17. plačni razred, dietni kuhar IV v 21., kuhar V v 19., dietni kuhar V pa v 24. plačni razred (v šolstvu pa še nižje), kar je pod minimalno plačo. Med primerljivima kuharjema v petem tarifnem razredu, zaposlenima v JGZ Brdo oziroma bolnišnici, so tako lahko najmanj trije plačni razredi razlike.
V Strokovnem združenju nutricionistov in dietetikov so zato predlagali, da bi v okviru prenove plačnega sistema na novo sistemizirali primerljiva, zlasti višje uvrščena delovna mesta, kot so že sistemizirana v JGZ Brdo, tudi v javnih zdravstvenih, socialno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih. »V vseh omenjenih javnih zavodih so prav tako dolžni poskrbeti za varno izvajanje vseh medicinsko predpisanih diet in imajo tako enako odgovornost do svojih bolnikov/učencev/varovancev kot protokolarni kuharji do politikov in drugih funkcionarjev, za katere hrano pripravljajo v JGZ Brdo,« so med drugim utemeljili svoj predlog.
»Ko sem pripravljal nekatere predloge sprememb plačnega sistema za poklice na tem področju, sem slučajno naletel na sistemizacijo v JGZ Brdo in najprej nisem mogel verjeti, niti si ne znam razložiti, kako je do teh razlik prišlo,« nam je povedal dr. Evgen Benedik, klinični dietetik iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana, sicer član združenja. Opozarja predvsem na to, da so v JGZ Brdo delovne naloge bolj razdrobili med več delovnih mest in jih rangirali.
Pripravljajo 74 različnih diet
Nataša Trtnik, vodja službe bolniške prehrane in dietoterapije v ljubljanskem UKC, poudarja, da kot terciarna ustanova skrbijo za najtežje bolnike, zato so tudi prehranske zahteve večje in bolj specifične, njihovi kuharji pa imajo težko in zelo odgovorno delo. Dnevno pripravijo od pet do šest obrokov (odvisno od izbrane diete) za 1600 do 1700 bolnikov in približno 250 malic za enodnevno hospitalizacijo. Na voljo je 74 različnih diet, poleg tega pa še veliko možnosti prirejanja osnovnih diet glede na želje posameznika kot tudi velik izbor dodatkov k osnovni prehrani, v želji po individualizaciji prehrane ali obogatitvi zaradi večjih energijskih in hranilnih potreb. Zaposlujejo približno 15 odstotkov manj kadra, kot je kadrovski načrt, skupno 163 ljudi, od tega 136 v procesih priprave in delitve hrane ter pomivanja posode. Kljub izzivom jim z vsakodnevnim usklajevanjem še uspeva zagotoviti normalno oskrbo bolnikov, a opozarjajo na nujne sistemske rešitve. Posebnega dodatka za delo s takšno odgovornostjo zdaj ni, bi bil pa nujen. Poleg ustreznega finančnega vrednotenja teh delovnih mest, ki so premalo plačana, pa bi bilo treba urediti tudi možnost napredovanj, še opozarjajo.
Ponekod že prisiljeni uporabiti zunanjo pomoč
Tudi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, pravi, da kuharji sodijo med poklice, ki jih domovi za starejše najtežje pridobijo. »Že leta 2020 je bilo uspešnih le 36 odstotkov razpisov za delovno mesto dietni kuhar, danes pa so razmere še mnogo bolj alarmantne.« Delo je zahtevno in odgovorno, dela se vse dni v letu, tudi ob vikendih in praznikih, s pogoji dela in plačilom pa domovi preprosto niso konkurenčni drugim panogam, je jasen. Za domove, ki kljub ponavljanju razpisov ne morejo pridobiti delavcev za delo v domski kuhinji, je prehod na zunanjega ponudnika prehrane edina rešitev. V skupnosti zato menijo, da bi morali imeti zaposleni v tej dejavnosti zaradi njene specifičnosti, težavnosti, zahtevnosti in odgovornosti v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi s primerljivimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih, da bi lahko delavce privabili oziroma zadržali. »Predlog novega plačnega sistema tega ne odraža,« pravi Sahernik in dodaja, da primera JGZ Brdo ne poznajo.
Tudi nov plačni sistem ne bo rešitev
Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije, pojasnjuje, da v primeru JGZ Brdo ne gre za javni, temveč javni gospodarski zavod, ki glavnino prihodkov ustvari s tržno dejavnostjo. »In za tukaj zahtevani nivo kuhanja – z vsem spoštovanjem do drugih kuhinj v javnih zavodih – kader zelo težko dobijo, saj lahko v zasebnem sektorju vsak zasluži 300, 400 evrov več.«
Verk je sicer prepričan, da za »drobiž«, ki ga država plačuje za kuharje in tudi mnoge druge poklice v socialni, zdravstveni oskrbi in drugje, kadra preprosto ne bo. Tudi nov plačni sistem za »male ljudi« po njegovem ne prinaša praktično nič, saj bodo kljub uvrstitvi v višji plačni razred mnogi še vedno prejemali zgolj minimalno plačo, pri tako nizki osnovi pa se tudi dodatki ne poznajo kaj dosti. Nasprotno pa se v državni upravi zaposluje ljudi na visokih uradniških mestih in se jim brez slabega občutka izplačuje ogromne zneske za tako imenovani povečani obseg dela, je še kritičen Verk.
Odgovore ministrstva za javno upravo in JGZ Brdo, kjer po javno dostopnih podatkih sicer drago plačujejo tudi zunanje pogodbene kuharje, bomo objavili, ko jih prejmemo.
V JGZ Brdo več delovnih mest v kuhinji
V JGZ Brdo so med drugim sistemizirani protokolarni kuhinjski pomočnik, protokolarni kuhar, protokolarni vodja kuhinje (I, II), tehnik protokolarne kuhinje (I, II, III) in protokolarni kuhar specialist (I, II, III), ki so uvrščeni od tretjega do petega tarifnega razreda, ter strokovni sodelavec za protokolarno kulinariko in protokolarni vodja kuhinje, ki sta uvrščena v šesti tarifni razred. V kuhinjah v zdravstvu in socialnem varstvu ter vzgoji in izobraževanju zaposlujejo pomočnike (dietnega) kuharja ter (dietne) kuharje v četrtem in petem tarifnem razredu.
