»Novi posnetki skritih kamer kažejo, da zloglasna klavnica Košaki ni osamljen primer, kar zadeva malomaren odnos podjetja do trpljenja živali. Tudi v klavnici Kmetijske zadruge Rače delavci rutinsko zlorabljajo živali z električnimi palicami, omama živali pred zakolom pa je pomanjkljiva ali je celo ni,« so k nekaj več kot šestminutnemu videu, ki prikazuje domnevno nehumano ravnanje z živalmi v klavnici Rače, zapisali aktivisti društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project).
So živali nepravilno omamljali?
Po navedbah aktivistov je na posnetkih videti, da so svinjo brez poprejšnje omame za nogo zavezali na klavni tekoči trak. »Ta svinja je izkrvavitev dočakala v paniki in verjetno pri polni zavesti. Našteli smo tudi ogromno primerov nepravilne omame z električnim šokom. Skoraj v polovici vseh videnih poskusov omame ni bilo dovolj visokega električnega toka, da bi živali začasno izgubile zavest. Velika verjetnost je, da so klanje doživele telesno paralizirane, a so bile hkrati pri zavesti,« domnevajo v AETP.
Vodstvo Kmetijske zadruge Rače poudarja, da gre za nezakonito pridobljene in zavajajoče posnetke, in zagotavlja, da dosledno upoštevajo vse standarde in zakonodajo ter da imajo urejene vse postopke od sprejema živali do predelave mesa in mesnih izdelkov, ki jih tudi spoštujejo. »Če iz nekajurnih ali nekajdnevnih posnetkov izvzamete samo nekaj minut in jih izpostavite, s tem ustvarite vtis, da je cel postopek enak prikazanim minutam. Tak način prikazovanja in vzbujanja pozornosti seveda privede do napačnih interpretacij in komentarjev. Protestiramo tudi proti nepooblaščenim vdorom v naš tehnološki obrat, tudi zato, ker smo zavezani vsem standardom in sistemu HACCP za ohranjanje neoporečnosti postopkov. Dopuščamo in obžalujemo možnost, da so aktivisti AETP ta pravila prekršili, vendar ostro zavračamo njihovo razlago o ravnanju naših sodelavcev. Ne glede na to bomo ponovno skrbno preučili vse postopke in v primeru kršenja internih pravil, načel dobrobiti živali in morebitnega kršenja zakonodaje ostro ukrepali,« so napovedali v KZ Rače.
Ljutomerski prašiči na tožilstvu
Podobno so se junija lani na javno objavljene posnetke skritih kamer društva AETP odzvali tudi v prašičereji Ljutomerčan v Ljutomeru, ki je bila prva tarča aktivistov. Ti so izpostavili domnevno kruto ravnanje z živalmi v tem obratu, tudi ubijanje slabotnih prašičkov z metanjem ob tla. Vodstvo Ljutomerčana je vse kritike aktivistov na njihov račun vztrajno zanikalo. Pri tem je imelo izdatno zaslombo v inšpekciji uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki jih je obiskala šele štiri dni po objavi krutih posnetkov, a večjih nepravilnosti ni ugotovila. Da naj bi v Ljutomerčanu pujske ubijali na nedovoljeni način – z metanjem ob tla, veterinarska ambulanta, ki je zadolžena za ta obrat, ni opazila, suma, da njihovi veterinarji dela morebiti niso opravljali dovolj vestno, pa izredni nadzor Veterinarske zbornice Slovenije ni potrdil. Toda s to zadevo, s sumom mučenja živali, se zdaj ukvarja murskosoboško okrožno državno tožilstvo. V Policijski upravi Murska Sobota so nam potrdili, da so ljutomerski policisti tožilstvu podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali na prašičji farmi Ljutomerčan.
Kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja mučenja živali je na policijo naslovila uprava za varno hrano. To je storila šele avgusta lani, skoraj dva meseca po tistem, ko so aktivisti objavili prvi, 16-minutni film o domnevno krutem ravnanju z živalmi na tej farmi. K pisanju kazenske ovadbe jih je nato spodbudil drugi, skoraj enourni film. Uprava je poleg tega od vsega začetka dvomila, ali so aktivisti res vse posneli v Ljutomerčanu. Generalni direktor uprave Matjaž Guček je v zvezi s tem julija na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo izjavil: »Kasneje se je izkazalo, da je bil avtentičen samo del posnetka, določen del pa je prikazoval neko drugo lokacijo.« So torej aktivisti lagali, ko so trdili, da so skoraj enourni video o nehumanem ravnanju s prašiči v celoti posneli
na ljutomerski farmi? »Vse na posnetkih je stoodstotno iz Ljutomerčana, niti trenutek od kod drugod. Če so v upravi do delov posnetkov skeptični, naj bodo jasni, za katere dele gre, da se bomo lažje odzvali,« so nam pojasnili v društvu AETP. Hkrati so upravo pozvali, naj po poldrugem letu končno javno objavi svoje izsledke in inšpekcijsko poročilo, ki se nanašajo na ljutomersko farmo prašičev. x
