»Veterinarska stroka je pripravljena na morebiten izbruh afriške prašičje kuge (APK), toda poudarek je na odgovornosti rejca. Če se bolezen pojavi, je treba v tisti reji usmrtiti vse prašiče. To je kar zastrašujoče, če gre za veliko rejo. Preveriti je treba morebitne stike z drugimi rejami, zato se lahko ti ukrepi razširijo tudi nanje. Če rejec posumi na APK, mora takoj poklicati veterinarja, kajti če bomo za bolezen izvedeli prepozno, imamo lahko okužene pol Slovenije in v tem primeru ne moremo več zagotavljati, da bomo imeli razmere pod nadzorom,« je na nedavnem posvetu o APK, ki ga je na kmetijskem sejmu Agra pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izpostavila Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravje in dobrobit živali na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava).
Bojijo se prekupčevalcev
Uprava se že več let trudi obveščati in izobraževati rejce prašičev, lovce, popotnike … o nevarnostih te bolezni in o poteh njenega širjenja. »Zadnji čas je, da rejci popolnoma zaprejo svoje reje, ne spuščajo obiskov vanje, prav tako ne prekupčevalcev, da se ustrezno preoblačijo in preobuvajo, ne kupujejo poceni prašičev, iz tujine ne prinašajo izdelkov iz prašičjega mesa in prašičev ne krmijo s pomijami,« je na omenjenem posvetu pozval dr. Ivan Toplak, profesor epizootiologije na ljubljanski veterinarski fakulteti.
Pa kmetje spoštujejo ta navodila? »Tisti, ki se resno ukvarjajo z rejo, se zelo dobro zavedajo, kaj jih čaka. Njihovi biovarnostni ukrepi so praviloma zelo dobri, toda problem ni pri njih. V Srbiji in na Hrvaškem se je pokazalo, da so rizične tiste reje, ki imajo samo pujska ali dva. Toda do njih veterinarji pridemo redkeje ali nikoli,« je razmere na terenu predstavil Ožbalt Podpečan, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije. Pritrdil mu je tudi Danilo Potokar, vodja sektorja za živinorejo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. »Veliki rejci, ki živijo od reje, se APK zelo dobro zavedajo, zato izvajajo vse biovarnostne ukrepe. Tistih, ki imajo v garaži namesto fiča dva prašiča za lastne potrebe, pa se bojimo, saj niso ozaveščeni, kajti če tako redijo živali, jih zakonodaja ne zanima preveč. Je pa veliko vprašanje, kako priti do njih. Še vedno so najboljši vir informacij sosedje,« je ocenil Potokar.« Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev, meni, da največjo grožnjo širjenja APK pomenijo kmetije, ki imajo tri ali štiri plemenske svinje in na leto zredijo od trideset do štirideset prašičev, ki jih prodajo prekupčevalcem. »Ti vozijo prašiče z enega dvorišča na drugo in tega nas je res strah,« je priznal Varga. Ker je v primeru izbruha APK na posamezni reji treba usmrtiti vse prašiče, bi bile, tako pravi Varga, kmetije, ki živijo od prašičereje, obsojene na propad.
APK pomeni najmanj dve leti omejitev
Eden od ukrepov, da se bolezen ne bi širila prek divjih prašičev, je njihov povečani odstrel, ki se izvaja od začetka leta 2021. Tisto leto so lovci ustrelili rekordnih 19.478 divjih prašičev, lani pa okoli 14.000, kar je drugi najvišji odstrel v zgodovini. Božo Zakrajšek, direktor strokovnih služb pri Lovski zvezi Slovenije, je poudaril, da divji prašiči povzročajo velikansko škodo na kmetijskih površinah, zato povečan odstrel zahtevajo tudi kmetje. Toda Zakrajšek je opozoril, da je odstrel divjega prašiča zelo težak. »Traja lahko od nič do 54 ur. To je nočna in zelo oprezna žival. Človeka lahko zavoha že na petsto metrov,« je dejal.
Ožbalt Podpečan meni, da bo veterinarska stroka prvi udarec po morebitnem izbruhu APK zdržala. »V nadaljevanju pa od države pričakujemo, da že danes razmišlja o financiranju ukrepov, ki jih bo treba dosledno izvajati tudi, ko bodo nepriljubljeni in ko se bodo začeli pritiski tistih, ki na živali gledajo drugače. Sicer ne moremo zmagati v boju s to boleznijo,« je prepričan Podpečan. Izkušnje držav, ki se že spopadajo z APK, kažejo, da vnema tistih, ki so vpeti v boj z njo, po določenem času upade. »Ljudje se utrudijo, izbruh APK pa pomeni najmanj dve leti ukrepov, delovanja ljudi, zapor, omejitev …« je posvarila Hrovatinova in pristavila, da APK ni smrtonosna le za divje in domače prašiče. »Vietnamski prašiči, ki jih imajo ljudje kot hišne ljubljenčke, so prav tako prašiči,« je sklenila.
