Inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) so lani odvzeli 534 živali, od tega 146 goved, do sredine letošnjega novembra pa so lastnikom odpeljali 567 živali. Toda ta najbolj skrajni inšpekcijski ukrep še nikoli ni sprožil tako burnih odzivov, kot jih je zadnji na kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem, ki ga je 14. novembra izpeljala veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic. Če bodo očitki, da je pri tem kršila zakonodajo, potrjeni, bo rejec, ki bi si zaradi malomarnega odnosa do živali vsekakor zaslužil katero od zagroženih kazni, od davkoplačevalcev na koncu prejel zajetno odškodnino, zato je izjemno pomembno, da je inšpekcijski postopek izpeljan zakonito.

Aktivizem namesto
profesionalnih kompetenc?

»Naša kolegica Danuša Štiglic žal še ni prišla do spoznanja, da pomanjkanja profesionalnih kompetenc tako glede veterinarske medicine kot glede dela inšpektorja ni mogoče nadomestiti z aktivizmom,« je do ravnanja veterinarske inšpektorice Danuše Štiglic kritičen Janez Posedi, ki je bil v letih od 2015 do 2020 in tudi del letošnjega poletja kot generalni direktor uprave Štigličevi šef.

Začasni kmetijski minister Marjan Šarec je napovedal, da bodo v kratkem razčistili, ali je bilo z inšpekcijskim postopkom odvzema Možganovih živali vse v redu. Toda Fabian Kos, direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se je tega razčiščevanja lotil na precej nenavaden način. Ni odredil internega nadzora nad zakonitostjo konkretnega inšpekcijskega postopka, za katero je kot glavni inšpektor odgovoren. To odgovornost mu namreč nalaga 10. člen zakona o inšpekcijskem postopku. Vodstvo uprave se je pri razčiščevanju afere blatno govedo namesto na to zakonsko določilo oprlo na interni akt z naslovom Navodilo o verifikaciji oziroma preverjanju učinkovitosti uradnega nadzora inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Iz njega izhaja, da je verifikacija prvenstveno namenjena preverjanju delovanja sistema inšpekcijskega nadzora. Torej ne preverjanju zakonitosti posameznega inšpekcijskega postopka. Na takšen sklep napeljuje tudi to, da uprava poročila verifikacijske komisije ni poslala v opredelitev inšpektorici, ki je vodila postopek odvzema živali, ampak direktorici novomeškega območnega urada uprave Liljani Kotar, kjer Štigličeva dela.

Posedi: Poročilo naj čim prej postane javno

To, da se je vodstvo uprave pri razčiščevanju afere blatno govedo odločilo za verifikacijski postopek, preseneča tudi Janeza Posedija. »Verifikacije, ki smo jih v preteklosti izvajali na upravi, so služile predvsem kot orodje za usklajevanje in poenotenje dela inšpektorjev ter za iskanje najboljših praks, da bi jih posvojili tudi drugi inšpektorji,« nam je pojasnil nekdanji prvi mož uprave za varno hrano.

Tričlanska komisija, ki so jo sestavljali direktorja kranjskega in mariborskega območnega urada uprave Matej Demšar in Igor Vojtic ter donedavni direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Branko Podpečan, je poročilo v zvezi z odvzemom goved pri Krškem že oddala, vendar uprava njihove ugotovitve skriva s pojasnilom, da čaka odzivno poročilo, ki ga mora napisati Kotarjeva in ne Štigličeva, ki je inšpekcijski postopek vodila.

Posedi meni, da bi bilo modro, če bi vodstvi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in uprave z verifikacijskim poročilom čim prej seznanili tako notranjo kot zunanjo javnost. »Kolegi, ki so opravili verifikacijo in pripravili poročilo, so po moji osebni oceni izjemni uradni veterinarji (veterinarski inšpektorji, op. p.) z visoko stopnjo osebne in profesionalne integritete, ob tem pa zelo dobro in poglobljeno poznajo vsa področja dela uradnega veterinarja. Glede na spremenjeno zakonodajo so njihove ugotovitve pomembne za delo uradnih veterinarjev, ki trenutno vodijo inšpekcijske postopke na področju zaščite živali. S čim hitrejšo objavo verifikacijskega poročila lahko vodstvi MKGP in uprave preprečita, da bi inšpektorji sprejemali odločitve, ki na koncu ne bodo vzdržale na vseh stopnjah našega pravnega sistema. Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se slaba zakonodaja napačno uporablja. Zakaj? Ker gre to vedno v škodo živali,« je prepričan Posedi.

Priporočamo