Kot so v poročilu izpostavili revizorji, zakon o spodbujanju digitalne vključenosti določa, da vlada s predpisom podrobneje uredi upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, vključno z določitvijo obdobja izposoje, ter da vlada določi tudi količino in vrsto opreme, do katere so upravičene osebe po tem zakonu. Tako bi morala pol leta po sprejetju novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti sprejeti ta predpis, vendar tega ni storila.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je predlog predpisa sicer pripravilo pravočasno in ga 25. avgusta lani posredovalo v medresorsko usklajevanje, so navedli na računskem sodišču.

Preberite tudi: Socialno šibkim razdelili le dobro desetino računalnikov

Na ministrstvu so v pojasnilu, ki je vključeno v poročilo, zapisali, da do sprejetja predpisa ni prišlo, ker se je v okviru medresorskega usklajevanja izkazalo, da je potencialnih upravičencev do izposoje opreme preveč.

»Ministrstvo za digitalno preobrazbo je zato pristopilo k pripravi zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je bil sprejet 26. marca 2024 in določa, da se lahko na javni poziv v letih 2024 in 2025 prijavijo osebe, katerih vsaj en otrok je vključen v osnovnošolsko izobraževanje in so kot upravičenci do otroškega dodatka uvrščene v prvi dohodkovni razred, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in zakon, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev,« so zapisali v pojasnilu.

Zakaj ravno 10.000 računalnikov?

Zaradi širokega kroga upravičencev do izposoje računalniške opreme, ki prihajajo iz različnih skupin, in ob odsotnosti predpisa, ki bi podrobneje uredil upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme, po oceni računskega sodišča ni jasno, na kakšen način je ministrstvo določilo skupno količino 10.000 prenosnih računalnikov.

Ministrstvo prav tako ni izkazalo, da je količino določilo na podlagi zanesljive ali vsaj okvirne opredelitve potreb, izpostavljajo revizorji.

Na ministrstvu so za računsko sodišče pojasnili, da so bili v času priprave javnega naročila upoštevani uradno objavljeni podatki na spletni strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, iz katerih izhaja število upravičencev do socialnih transferjev za leto 2022.

Končnih 13.000 kupljenih računalnikov je bilo sicer v celoti prevzetih do sredine novembra 2023, do konca leta pa je bilo razdeljenih le 39 prenosnih računalnikov, zaradi česar so nastali tudi stroški skladiščenja računalnikov. Poleg tega je ob njihovem prevzemu začelo teči 180-dnevno jamstvo dobavitelja za skrite napake opreme, enoletni garancijski roki ter petletno obdobje, v katerem mora dobavitelj zagotavljati razpoložljivost in združljivost nadomestnih delov.

»Glede na to, da gre pri nakupu računalnikov za opremo, ki hitro zastari, zato mora biti razdeljena kmalu, ko je nabavljena, bi v navedenem primeru pričakovali, da bi ministrstvo za digitalno preobrazbo nakup prenosnih računalnikov časovno uskladilo s sprejetjem pravnih podlag, ki bi omogočile upravljanje mehanizma in način uresničevanja pravice do izposoje računalniške opreme ter s tem čim hitrejšo razdelitev nabavljenih prenosnih računalnikov,« so ocenili revizorji.

Na podlagi navedenega na računskem sodišču ocenjujejo, da ministrstvo za digitalno preobrazbo pri nakupu računalnikov ni ravnalo skladno z načeloma učinkovitosti in gospodarnosti, ki ju pri izvrševanju proračuna določa zakon o javnih financah.

Odziv ministrstva

Ministrstvo je v odzivu na končno poročilo pojasnilo, da je računsko sodišče po prejemu pojasnil in pripomb ministrstva spremenilo že osnutek revizijskega poročila ter nato delno upoštevalo tudi ugovor ministrstva in vlade na predlog revizijskega poročila.

»Na ministrstvu smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da smo pravočasno pripravili osnutek uredbe o upravljanju mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme ter izvedli in sprejeli zakonodajne spremembe, ki so omogočile izvajanje tega ključnega mehanizma za spodbujanje digitalne vključenosti najbolj ranljivih skupin,« so zapisali v odzivu.

Ministrstvo na podlagi revizijskega poročila ni prejelo zahteve za predložitev odzivnega poročila, prav tako računsko sodišče ni podalo nobenih priporočil, so še navedli.