Največja opozicijska stranka SDS je pobudnica referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. V SDS so podpise za razpis zakonodajnega referenduma začeli zbirati 20. februarja letos in v nekoliko več kot dvajsetih dneh zbrali 47.000 podpisov. Za razpis referenduma mora pobudnik zbrati najmanj 40.000 podpisov volilcev.
V nedeljo bomo imeli tako že 24. zakonodajni referendum v zgodovini samostojne Slovenije in 30. referendum, če prištejemo še vse posvetovalne referendume preteklih let. To pomeni, da imamo v naši državi referendum v povprečju vsakih 14 mesecev.
Prvi referendum vložila predhodnica SDS
Prvič smo bili državljani in državljanke na referendumu 8. decembra 1996, ko smo izbirali volilni sistem za volitve v državni zbor. Pobudo za prvi referendum v samostojni Sloveniji so podali v Socialdemokratski stranki Slovenije (SDSS, danes Slovenska demokratska stranka), že pod vodstvom Janeza Janše, državljani pa smo se opredeljevali o treh referendumskih vprašanjih. Referenduma se je udeležilo 38 odstotkov volilnih upravičencev. Za večinski volilni sistem je glasovalo 44,5 odstotka, za proporcionalnega 26,2 odstotka, za kombiniranega pa 14,4 odstotka volilcev. Ker nobeden od predlogov ni dobil zadostne 50-odstotne podpore, rezultati niso bili udejanjeni, nizko udeležbo pa se je pripisalo premajhni informiranosti volilcev.
Skromna udeležba je sicer skupna večini referendumov. Najmanj volilcev, 11,7 odstotka, se je udeležilo zakonodajnega referenduma o varovanju arhivskega gradiva leta 2014, le 11 odstotkov pa posvetovalnega referenduma o pokrajinah leta 2008. Največ, skoraj 58 odstotkov volilcev se je udeležilo referenduma o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ko je referendum potekal sočasno z drugim krogom predsedniških volitev. V povprečju pa se referenduma udeleži okoli 31 odstotkov volilcev.
Največ predlogov za razpis referenduma je vložila Slovenska demokratska stranka (SDS), superreferendumsko leto pa smo imeli leta 2011, ko smo glasovali o kar štirih referendumih, zaradi česar je bila septembra istega leta izglasovana tudi nezaupnica takratni vladi Boruta Pahorja. Prav tako smo imeli »superreferendum« leta 2022, ko smo imeli na pobudo SDS kar tri referendume sočasno. Predlog za razpis referenduma lahko vloži tudi državljan, doslej je to kot posameznik storil le Vili Kovačič, vendar referendum o drugem tiru ni dosegel kvoruma in je bil razveljavljen. So pa predlog za razpis večkrat vložile razne iniciative, na primer Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ali pa Gibanje za pitno vodo.
Zakonske spremembe o referendumu
Leta 2006 smo bili deležni prve spremembe zakonodaje na področju referenduma. Do tega leta je namreč veljalo, da se lahko razpiše tudi tako imenovani predhodni referendum, še preden zakon potrdi državni zbor. Državljani smo do leta 2006 glasovali na treh predhodnih referendumih, in sicer o financiranju gradnje tretjega bloka trboveljske termoelektrarne leta 1998, o telekomunikacijah in vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje leta 2003 ter o nedeljskem zaprtju trgovin prav tako leta 2003. Nova zakonodaja, ki torej velja od leta 2006 dalje, pa predpisuje možnost zakonodajnega referenduma le v primeru, ko državni zbor že potrdi posamezni zakon.
Leta 2013 je prišlo do ustavnih sprememb in uvedel se je tako imenovani model zavrnitvenega referenduma. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina volilnih upravičencev. S spremembami v ustavi leta 2013 je prišlo še do spremembe kroga možnih predlagateljev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Tega od takrat lahko zahteva 40.000 volilcev in ne več tudi tretjina poslancev ter državni svetniki. Pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma pa lahko vloži vsak volilec, politična stranka ali drugo združenje volilcev, če zbere podpise najmanj 2500 volilcev.
Za zavrnitev zakona potrebnih 338.491 glasov
Predsednik državne volilne komisije (DVK) Peter Golob in direktor službe DVK Igor Zorčič sta na novinarski konferenci v ponedeljek predstavila potek glasovanja na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki bo v nedeljo, 11. maja. Direktor DVK je pojasnil, da je bila organizacija referenduma zanje izziv. »Glede na to, da smo imeli izredno kratke roke, smo z zadevami pohiteli, in danes moram reči, da smo pripravljeni na ta referendum,« je zatrdil Peter Golob.
Predčasno glasovanje bo potekalo v torek, sredo in četrtek od 7. do 19. ure na 98 voliščih po vsej Sloveniji. Posebno opozorilo velja za upravno enoto Ljubljana, kjer bo za vseh 14 volilnih okrajev volišče v veliki dvorani Hale Tivoli na Celovški cesti 25 v Ljubljani.
Da bi bil zakon zavrnjen, je treba doseči kvorum, ki pa je odvisen od števila volilcev, ki so veljavno glasovali, in števila volilnih upravičencev, ki so na dan referenduma vpisani v evidenco volilne pravice. Kot je pojasnil predsednik DVK: »Šteje se, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti glasuje večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod dodatnim pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev.«
Na dan 25. aprila 2025 je bilo v volilni imenik oziroma evidenco volilne pravice vpisanih 1.692.455 volilnih upravičencev. Iz tega izhaja, da je zakon zavrnjen v primeru, če bi proti zakonu veljavno glasovalo 338.491 volilcev. Prvi rezultati bodo znani v nedeljo okoli 19.30.
