Volilna napoved, ki se opira na rezultate javnomnenjske ankete in pričakovano volilno udeležbo, upošteva pa tudi dejstvo, da telefonske ankete praviloma podcenijo desno orientirane volilce, tako Danilu Türku pripisuje 68 odstotkov, Lojzetu Peterletu pa 32 odstotkov glasov vseh glasovalcev.
Napovedani volilni izid se lahko pod vplivom televizijskih soočenj, ki bodo sledila v prihodnjem tednu, še spremeni v korist prepričljivejšega kandidata.
Tudi med tokratno javnomnenjsko anketo o volilnih namerah smo po njih spraševali le respondente, ki so zatrdili, da se bodo zanesljivo udeležili drugega kroga predsedniških volitev. Takih je bilo 74,7 odstotka, vendar izkušnje kažejo, da je dejanska volilna udeležba zmeraj nižja od napovedane. Neopredeljene respondente (13,9 odstotka) smo dodatno zaprosili, naj nam povedo, kateri kandidat jim je osebno najbližji.
Seštevek tako pridobljenih podatkov Danilu Türku pripisuje 70,7 odstotka glasov, Lojzetu Peterletu pa 29,3 odstotka glasov tistih volilnih upravičencev, ki se bodo 11. novembra zares podali na volišča. Ob upoštevanju standardne napake ocene (+/– 2,7) si lahko Türk zato obeta najmanj 68 in največ 73,4 odstotka glasov, Peterle pa najmanj 26,6 in največ 32 odstotkov glasov. Toda bolj verjetno je, da bo dejanski volilni izkupiček Türka bližje njegovi najnižji pričakovani vrednosti (68 odstotkov), volilni izkupiček Peterleta pa bližje njegovi najvišji pričakovani vrednosti (32 odstotkov).
Dejanski volilni izid je težko napovedati, saj so nedavni prazniki preprečili, da bi se oba kandidata pomerila v neposrednih in odmevnih televizijskih soočenjih. Ta bodo na sporedu šele prihodnji teden. Prav tako pa ni mogoče docela predvideti, kako se bodo na javnomnenjske ankete, objavljene v tem tednu, odzvali volilci Türka in Peterleta: če so namreč Peterletovi volilci v prvem krogu volitev zares ocenili, da so volitve že dobljene, in so zato ostali doma, grozi tokrat enaka nevarnost za zdaj prepričljivo vodečemu Türku.
Sicer pa se volilci ne srečujemo prvič s situacijo, ko sta se v drugem krogu predsedniških volitev pomerila kandidat leve in kandidat desne sredine. Na predsedniških volitvah leta 2002 sta se v tem položaju znašla Janez Drnovšek in Barbara Brezigar. Za Drnovška je glasovalo 56,52 odstotka glasovalcev, za Brezigarjevo pa 43,48 odstotka vseh glasovalcev. Volilna udeležba je bila tedaj 65,39-odstotna. Pričakujemo, da bo tokratna volilna udeležba nižja od tiste v prvem krogu volitev 21. oktobra in bo znašala blizu 55 odstotkov.
