V zdravstvenem resorju načrtujejo več ukrepov, od katerih si obetajo zmanjševanje bolniških odsotnosti. Izhodišča za zakon o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti, ki jih je minuli teden sprejela vlada, predvidevajo poenotenje kriterijev za ocenjevanje delazmožnosti. Med novostmi, ki jih napovedujejo, je še vključevanje specialistov medicine dela, prometa in športa ter načrtno iskanje delazmožnosti v obdobju do 90 dni, kasneje pa bo obravnava za bolniško odsotne prebivalce centralizirana. Glede na izhodišča se bo osredotočala na uspešno vračanje posameznikov na delovno mesto ali prehod na drugo delovno mesto oziroma na hitrejše pridobivanje pravic socialne varnosti, kadar vrnitev na delo ne bo mogoča.
Presoja pod eno streho
Trenutno so izvedenski organi razpršeni med Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Inštitut RS za socialno varstvo, ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Sočasno iskanje rešitev za hitrejše vračanje na delo in iskanje rehabilitacijskih možnosti je onemogočeno, ugotavljajo, enako velja tudi za urejanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Novi skupni izvedenski organ bo v primeru posameznega bolnika v dolgotrajnem staležu sodeloval s pooblaščenim specialistom medicine dela, delodajalci ter izvajalci medicinske in delovne rehabilitacije, so predvideli. Bolniki bi v obravnavo vstopali na podlagi načrta za vračanje na delo, zgodaj pa bi skušali pomagati tudi bolnikom, ki so po daljši odsotnosti pogosto v bolniškem staležu.
Uvajali bi še nekatere dodatne možnosti za hitrejše vračanje na delo. Za bolnike s fibromialgijo, za katero so značilne kronične bolečine, bi na primer vzpostavili skupinsko obravnavo. Enotni izvedenski organ se bo med drugim ukvarjal tudi z ocenjevanjem invalidnosti, potrebnega obsega ur v okviru osebne asistence ter potrebe po stalni pomoči in postrežbi.
Še brez podrobnosti in izračunov
Podrobnejše rešitve, o katerih tehtajo, še niso znane. Tudi izračunov o finančnih učinkih sprememb v izhodiščih še ni, med argumenti zanje pa v zdravstvenem resorju izpostavljajo porast absentizma v zadnjih letih. Spomnimo, da je lani sprejeta interventna zakonodaja višino bolniških nadomestil omejila na 2,5-kratnik povprečne plače. Obdobje, ko bolniške pokrijejo delodajalci, pa se je z 20 podaljšalo na 30 dni; v tem primeru je šlo sicer za vračanje k nekdanji ureditvi. Načrtom, da bi znižali odmerni odstotek za bolniške odsotnosti, ki so daljše od 90 dni, so se oblasti ob številnih kritikah civilne družbe po drugi strani odpovedale. V organizacijah bolnikov so ob lanskem spreminjanju zakonodaje opozarjali tudi na izredno dolge čakalne dobe za diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo, ki otežujejo vračanje iz bolniškega staleža.
Lanski odhodki za nadomestila plače med bolniškim staležem so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) znašali 606,9 milijona evrov in so bili za 12 odstotkov manjši kot leta 2022. To je povezano zlasti z nadomestili na račun izolacij zaradi covida-19, ki so bile predlani še pogoste, od lani spomladi pa je ta nalezljiva bolezen že izenačena z drugimi okužbami dihal.
