V Slovenski ljudski stranki se stopnjuje napetost, potem ko se je nosilec strankine liste na evropskih volitvah Peter Gregorčič začel sestajati s predstavniki nekaterih lokalnih odborov. Napetosti med predsednikom SLS Markom Balažicem in Gregorčičem so se začele po evropskih volitvah, na katerih je stranki le malo zmanjkalo do izvolitve evropskega poslanca, za uspeh pa je bil zaslužen predvsem Gregorčič, ki je prejel kar 66,31 odstotka preferenčnih glasov od glasov liste. Pri delu članstva je zato prevladalo prepričanje, da bi bil Gregorčič, ki sicer ni član stranke, ustreznejši za vodenje SLS. Na julijski seji glavnega odbora stranke je bil podan celo predlog za izredni kongres stranke, a je bil zavrnjen. O prihodnosti stranke pa bodo razpravljali na klavzuri, ki bo predvidoma septembra. Kot smo neuradno izvedeli, Balažic in Gregorčič trenutno ne komunicirata.

Težko razumem, zakaj hodi po terenu, glede na to, da smo ga povabili k članstvu, a tega ni želel. Ne vem, kakšen motiv ima za to, da se vozi po Sloveniji in srečuje s članstvom.

Suzana Lara Krause, predsednica glavnega odbora SLS

Balažic do klavzure ne pričakuje pretresov

»Gregorčič se sestaja zgolj s posameznimi predstavniki lokalnih odborov, zato ne pričakujem, da bi se do klavzure zgodilo kaj pretresljivega,« pravi Balažic. Sam ocenjuje, da vodstvo stranke med članstvom še vedno uživa podporo: »To podporo je na zadnji seji izrazil tudi glavni odbor stranke, za zdaj tudi ni drugačnih teženj. Na klavzuri pa se bomo morali pogovoriti, kako naprej. Cilj pa je, kako SLS vrniti v državni zbor.« Kot pravi, tudi vodstvo stranke redno obiskuje odbore na terenu. Naslednji redni volilni kongres stranke bo leta 2026. Na vprašanje, ali dopušča možnost, da bi že pred tem nastala menjava v vrhu stranke, Balažic odgovarja: »V politiki je vse mogoče, a sam menim, takšno pa je tudi stališče stranke, da se moramo najprej interno pogovoriti in šele nato sprejeti odločitev.« Balažic potez Gregorčiča ne vidi kot poskusa sovražnega prevzema stranke: »Za zdaj ne vidim težav, če se ljudje, ki so sodelovali v kampanji za evropske volitve, srečujejo s člani stranke. S tem ni nič narobe. Pri vseh odločitvah v stranki je doslej šlo za skupne odločitve, tako je bilo v primeru evropskih volitev in verjamem, da bo tako tudi pri državnozborskih.«

Predsednica glavnega odbora SLS Suzana Lara Krause pojasnjuje, da se bodo do klavzure sestali regijski odbori, pa tudi strankini zveze in klubi, ki bodo podali iztočnice, o katerih bodo razpravljali. »Potrebna je umirjena razprava, ne delati nekaj na vrat na nos ali celo spreminjati statuta stranke samo zato, da bi lahko nečlan postal predsednik, v čemer določeni posamezniki vidijo rešitev.« Krausejeva meni, da bo septembra ustrezen termin za klavzuro: »Do takrat se morda mora še kakšna glava nekoliko ohladiti, da bomo lahko bolj racionalno in manj čustveno razpravljali.« Sama meni, da zgolj sprememba vodstva stranke še ne zagotavlja uspeha: »Saj so državnozborske volitve drugačne in tam ne gre samo za enega človeka.« O Gregorčičevih potezah pravi: »Težko razumem, zakaj hodi po terenu, glede na to, da smo ga povabili k članstvu, a tega ni želel. Ne vem, kakšen motiv ima za to, da se vozi po Sloveniji in srečuje s članstvom, to je vprašanje zanj.« Za izjavo smo prosili tudi Gregorčiča, a se ta tudi tokrat na naše klice ni odzival.

Klavzura bo jeseni absolutno prepozna. Gre za resne zadeve, zaradi katerih je pač treba tudi prekiniti dopust, danes so na voljo številne komunikacijske možnosti, da lahko pri tem vsi sodelujejo.

Marjan Podobnik, nekdanji predsednik SLS

Podobnik: Jeseni bo prepozno

Nekdanji dolgoletni predsednik SLS Marjan Podobnik ocenjuje, da bi se morali v takšni situaciji, ne glede na to, kakšno stališče zastopa kdo od vodilnih ljudi v stranki na državni ali lokalni ravni, čim prej sestati ključni strankarski organi. »Po evropskih volitvah je prišlo do močnega nerazumevanja, ki vodi v smer razkola v stranki, pri čemer so na eni strani predsednik in večina vodstva stranke, na drugi strani pa nosilec kandidatne liste na evropskih volitvah in krog ljudi, ki ga pri tem podpira. Sam se kot nekdanji predsednik ne postavljam na nobeno stran, menim pa, da bi morala čim prej biti seja glavnega odbora, še boljše pa bi bilo, če bi se zgodila temeljita klavzura, ki bi bila lahko tudi dvodnevna, če bi bilo potrebno.« K tej razpravi bi morali po njegovih besedah povabiti tudi Gregorčiča, pri čemer dejstvo, da ni član stranke, ne bi smelo biti ovira za to.

Tudi Podobnik meni, da bi lahko razkol v stranki, če bi med članstvom prevladal občutek, da gre za poskus sovražnega prevzema. Trenutna situacija v stranki pa je po njegovi oceni tako napeta, da bi to lahko vodilo v dodatne razdore: »Klavzura bo jeseni absolutno prepozna. Gre za resne zadeve, za katere je pač treba tudi prekiniti dopust, danes so na voljo številne komunikacijske možnosti, da lahko pri tem vsi sodelujejo.«

Na vprašanje, ali ima sam občutek, da se poskuša izvesti sovražni prevzem stranke, Podobnik odgovarja: »Težko presodim. A če se predstavniki občinskih odborov srečujejo z Gregorčičem in pri tem nihče od njih na ta srečanja ne povabi predsednika stranke, lahko tisti, ki želijo zadevo tako razumeti, to vidijo tudi kot poskus sovražnega prevzema. Sam sicer ne trdim, da gre za poskus sovražnega prevzema, a se tak vtis lahko ustvarja. Navzven pa je videti, kot da ljudje, ki so v stranki desetletja delali skupaj v dobrem in slabem in so danes na eni ali drugi strani, niso sposobni doseči dogovora.« 

Priporočamo