S 1. avgustom je po letu dni prehodnega obdobja začel veljati novi pravilnik o ročnem premeščanju bremen, katerega osrednji cilj je zajeziti tveganja, ki vodijo do kostno-mišičnih obolenj. Delodajalec mora, kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delo organizirati tako, da je ravnanje z bremeni čim bolj varno in zdravo. Vnaprej mora oceniti varnostne in zdravstvene razmere, preučiti dejavnike tveganja ter poskrbeti, da se s sprejetjem varnostnih in zdravstvenih ukrepov izogne tveganju za kostno-mišična obolenja delavcev ali takšno tveganje zmanjša. Delodajalec mora oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj, kadar ga na ocenjevanje napoti presejalni test, ki je sestavni del pravilnika, ali presejalni test iz primerljive metode, ki mora izpolnjevati minimalne pogoje, ki jih določa pravilnik.
Vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti
Pravilnik z namenom preprečevanja kostno-mišičnih obolenj v eni od prilog vključuje tri metode ključnih kazalnikov za ocenjevanje in načrtovanje telesnih delovnih obremenitev na delovnem mestu, in sicer metode v povezavi z ročnim dvigovanjem, držanjem in prenašanjem bremen; ročno vleko in potiskanjem bremen ter ročnimi delovnimi procesi v povezavi s ponavljajočimi se gibi. V skladu s pravilnikom so bile izdelane praktične smernice za ocenjevanje tveganj telesnih obremenitev po metodah ključnih kazalnikov, ki poleg omenjenih vključujejo še metode v povezavi z uporabo celotne telesne moči, premikanjem oziroma gibanjem celotnega telesa in prisilnimi držami telesa.
Minister za delo Luka Mesec je ob začetku uporabe pravilnika spomnil, da bodo morali omejitve pri ročnem premeščanju bremen za delavce upoštevati vsi delodajalci v vseh panogah. »Sprejetje pravilnika je postalo nujno. Ročno premeščanje bremen, sploh v dejavnosti, kot je trgovina, ima lahko uničujoče posledice za zdravje delovnih ljudi. Pri tem prevladujejo kostno-mišična obolenja, najpogostejša bolezen v EU, ki izhaja neposredno iz povečevanja obremenitev v delovnem procesu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so v Sloveniji kostno-mišična obolenja vzrok za kar četrtino bolniških odsotnosti, ta obolenja pa pogosto vodijo tudi v invalidnosti,« je podčrtal.
Delodajalci opozarjajo na administrativne in finančne težave
Kostno-mišična obolenja v zvezi z ročnim premeščanjem bremen so bolezni ali poškodbe mišic, sklepov, kit, vezi, živcev ali žil, ki nastanejo v povezavi z ročnim premeščanjem bremen. Večina z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj se razvije postopoma. Običajno ne nastanejo zaradi enega samega razloga, temveč gre za součinkovanje več različnih dejavnikov, vključno s fizičnimi, biomehanskimi, organizacijskimi, psihosocialnimi in individualnimi dejavniki tveganja. Eden od najpogostejših dejavnikov tveganja, ki vodijo do kostno-mišičnih obolenj, je ročno premeščanje bremen, zlasti pri upogibanju in sukanju hrbtenice.
Pobuda za prenovo pravilnika iz leta 2005 je prišla s strani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije junija 2021 začela kampanjo Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen. Delodajalci po drugi strani poudarjajo, da bo pravilnik prizadel številne panoge, zlasti pa mala podjetja v trgovini, gradbeništvu, vrtnarstvu. Povzročil naj bi jim administrativne in finančne težave, zato pozivajo k njegovi spremembi.
