Obiskovanje ortodontov čez mejo, praviloma gre za Hrvaško, je za starše slovenskih otrok vse pogostejši izhod v sili. Samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) odobrili 563 vlog za povračilo stroškov ortodontskega zdravljenja na podlagi evropske direktive in slovenske zakonodaje, ki ureja povračilo stroškov specialističnega ambulantnega zdravljenja v drugi članici EU. V celotnem lanskem letu so odobrili 755 tovrstnih vlog. Ker gre za dolgotrajno zdravljenje, jo lahko družina za istega otroka vloži večkrat. Čakalne dobe v Sloveniji medtem ostajajo zelo dolge. K ortodontu pa v javnem zdravstvu – včasih tudi za vsak primer, da bo na čakalnem seznamu pravočasno – usmerijo že skorajda vsakega otroka.
(Pre)zgodnje napotitve
Otroci lahko na ortodontski pregled čakajo tudi več kot šest let let, je razvidno iz objav slovenskih zdravstvenih domov. Na ZZZS med razlogi za dolgo čakanje izpostavljajo širok obseg pravic, nekritično napotovanje otrok na ortodontsko zdravljenje in visoka pričakovanja staršev, ki si za svojega otroka želijo takšne pomoči. V Sloveniji je ortodontske obravnave deležnih okoli 90 odstotkov otrok, navajajo, medtem ko je v drugih evropskih državah ta delež 60- do 70-odstoten. Za financiranje te dejavnosti je bilo lani iz zdravstvenega zavarovanja namenjenih že 22,7 milijona evrov oziroma deset milijonov evrov več kot leta 2014, pojasnjujejo na ZZZS, kjer po zadnjih podatkih plačujejo za delovanje 98 timov v ortodontiji. To pomeni štiri time več kot pred letom, a javna mreža v trenutnih razmerah kljub temu ne zadošča.
Po oceni ZZZS bodo pri razreševanju sedanjih težav ključni pravočasni razpisi za koncesije v ortodontiji, ministrstvo za zdravje pa bo moralo tudi sicer skrbeti za razvoj javne mreže. Eno od rešitev vidijo tudi v presojanju, kako hude so v posameznem primeru zobne in čeljustne nepravilnosti. Na področju ortodontije so sicer že danes plačane vse opravljene storitve v javnem sistemu. Število teh zdravljenj v javni mreži torej ni omejeno, vanjo pa vključujejo tudi dodatne ambulante.
V Zdravniški zbornici Slovenije poudarjajo, da stroški čezmejnega ortodontskega zdravljenja vztrajno naraščajo, tako da je temu namenjenih že več kot 700.000 evrov na leto. Skupna višina sredstev, ki odteče k tujim zasebnim izvajalcem ortodontije, dosega vrednost več kot 4,5 javnega ortodontskega programa, opozarjajo, medtem ko domači zasebni izvajalci ortodontije ne smejo sprejemati otrok prek napotnice. V prihodnje je mogoče pričakovati dodaten porast ortodontskega zdravljenja v tujini, ugotavljajo, saj se število napotnic za takšno obravnavo neprestano povečuje, število ortodontskih programov v javnem sistemu pa temu ne sledi. V javne programe ortodontije otroke trenutno napotuje okoli 270 timov šolskih zobozdravnikov in okoli 30 pedontologov, čakalne dobe za prvi specialistični pregled pa so dolge. Skoraj tretjina čakajočih otrok je bila po dosedanjih ugotovitvah na omenjene obravnave napotena prezgodaj, torej zgolj preventivno ali na željo staršev, so opozorili v zbornici. V teh primerih potreba po ortodontskem zdravljenju še ni bila prepoznana in je šlo predvsem za to, da se otroci za vsak primer uvrstijo v čakalno vrsto. Da bi bil otrok deležen ortodontskega zdravljenja v javnem sistemu, mora biti potreba po obravnavi prepoznana in diagnosticirana do 16. leta, so spomnili v zbornici.
Dolge čakalne vrste po njihovem opažanju izkoriščajo tuji zasebni zobozdravniki, ki svoje storitve pogosto oglašujejo zavajajoče. Zatakne pa se, ko pri bolniku nastanejo raznovrstne težave in zapleti. »Uspešno ortodontsko zdravljenje je povsod rezultat številnih rednih obiskov in prilagajanj ortodontskega aparata, ki jih ortodont opravi z opazovanjem napredka,« je spomnila dr. Sanda Lah Kravanja, članica delovne skupine za zobozdravstvo pri zdravniški zbornici in predsednica Slovenskega ortodontskega društva. »Med najpogostejšimi zapleti, ki se lahko pojavijo, so zlomi in poki žičnih lokov, njihov zamik in posledično zbadanje v mehka tkiva ter odpadanje nosilcev,« je naštela. Zaradi dolge poti se starši otrok pri zapletih ob čezmejnem zdravljenju velikokrat obrnejo na slovenske ortodonte, a je pomoč v takem primeru za paciente, ki nimajo ustrezne napotnice, v Sloveniji samoplačniška.
Dolgotrajne preglavice
Premik na bolje si ortodonti obetajo od ocenjevanja nepravilnosti na podlagi posebnega indeksa, za kar so se otroški in šolski zobozdravniki že usposabljali. V Slovenskem ortodontskem društvu in Zdravniški zbornici Slovenije se zavzemajo tudi za nove programe pri novih izvajalcih ortodontskih zdravljenj, po njihovi oceni pa bo treba bolje kot doslej urediti tudi nadaljevanje ortodontske obravnave za paciente po upokojitvah ali drugih odhodih strokovnjakov iz javnega sistema. Ti postopki lahko kljub pravočasno napovedanim odhodom včasih trajajo zelo dolgo, opažajo. Specialistov čeljustne in zobne ortopedije je v Sloveniji sicer dovolj, ugotavljajo, primanjkuje pa programov za javno mrežo. Obenem iz nje odhajajo obstoječi specialisti, opozarjajo, vse več ortodontov pa deluje v samoplačniških ordinacijah.
Da otroci na ortodontsko zdravljenje čakajo predolgo, so doslej pogosto izpostavljali tudi zastopniki pacientovih pravic. Njihove ugotovitve o pomanjkanju ortodontov v javni mreži so zajete v državnih poročilih o varstvu pacientovih pravic. Zadnje, ki opisuje zdravstvo v letu 2022, omenja tudi težaven položaj mladostnikov, ki brez ortodonta ostanejo med zdravljenjem. »Tisti, ki se niso pravi čas vpisali na čakalni seznam (ortodonta ni bilo), so izgubili pravico do obravnave,« ugotavlja poročilo.
