Predsednik vlade Robert Golob je pohitel in aprila kot prvi v EU dva meseca pred evropskimi volitvami na festivalu Svobode razkril ime svojega strankarskega kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Pri nekdanjem predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu kot edinem kandidatu vztraja tudi po tem, ko je nova stara predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen dala vedeti, da od držav članic, ki bodo predlagale nove kandidate, pričakuje tako kandidata kot kandidatko. Ker se za spolno uravnoteženo komisarsko ekipo Ursula von der Leyen ne zavzema prvič, njen poziv resnih politikov ne bi smel presenetiti. Uredništvo Dnevnika zato meni, da je takšen odnos do poziva predsednice evropske vlade nesprejemljiv. Slovenija seveda ima številne primerne kandidatke za komisarko, le volja za to bi morala obstajati. Poleg tega se zdi, da za tokratno izbiro ni resnega strateškega premisleka, kaj država potrebuje, ampak da so prevladali drugi razlogi.

V luči tega smo izmed množice primernih kandidatk izpostavili nekaj imen za zasedbo položaja. Dovolili smo si pogledati na obe strani političnega pola, prav tako se nismo omejili zgolj na posameznice, ki zasedajo ali so že zasedale politične funkcije.

Nenazadnje so države članice tudi v prejšnji sestavi evropske komisije predlagale zelo različne profile kadrov, tudi takšne, ki so jih kandidirali zgolj zaradi strokovnosti. Ne gre pozabiti, da je eden takšnih tudi aktualni kandidat Slovenije.

Med našimi sogovornicami – možnimi kandidatkami – prevladuje mnenje, da mora biti prvo merilo vsekakor sposobnost, a da bi morala vlada ravnati politično bolj modro in v skladu s prizadevanji za uravnoteženo spolno zastopanost slediti pozivu Ursule von der Leyen. In še, da bi morala vsakokratna vlada tudi v primeru, da bi se nazadnje odločila zgolj za enega kandidata, pred tem opraviti vsaj razpravo o možnih kandidatih in kandidatkah. Najmanj znotraj koalicije. To bi se moralo zgoditi tudi že bistveno prej, saj čas ponudbe govori o tem, kako resno je nekaj ponujeno.

Izkušenih političark
pri nas ne manjka

Golobu je že znotraj koalicije na voljo kar nekaj potencialnih imen. Zagotovo je to aktualna zunanja ministrica in nekdanja evropska poslanka Tanja Fajon, ki ima bogate politične izkušnje, je poznavalka mednarodnih odnosov, v drob pa pozna tudi delovanje Evropske unije. Seveda bi pri tem nastal problem: najti bi morali nekoga, ki bi jo zamenjal na ministrskem položaju. Prav tako je treba vedeti, da nekdanja predsednica Socialnih demokratov na zadnjih evropskih volitvah ni hotela kandidirati na kandidatni listi svoje stranke.

Iz SD prihaja tudi diplomirana sociologinja ter nekdanja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Je politično in strokovno podkovana; sodelovala je pri številnih domačih in mednarodnih projektih s področja socialne politike, politike zaposlovanja in upravljanja človeških virov, tudi kot vodja mednarodnega raziskovalnega tima. Močna potencialna kandidatka iz koalicije oziroma Svobode, če se v stranki z njo ne bi neslavno razšli, bi bila tudi nekdanja veleposlanica Marta Kos.

Veliko politično izkušenih in strokovno podkovanih kandidatk se ponuja tudi na drugi strani politične premice. O tokratnem postopku imenovanja slovenskega kandidata za komisarja smo govorili z bivšo evropsko poslanko Ljudmilo Novak. »Za vsako državo oziroma družbo je pomembno, da se na položaje postavlja sposobne ljudi, med temi so zagotovo tudi ženske. S tega vidika bi bilo vsekakor dobro, če bi znova imeli tudi žensko kandidatko, glede na to, da smo doslej imeli tri komisarje in eno komisarko. Je pa treba dodati, da imamo v Sloveniji že od nekdaj težave pri izbiranju komisarskih kandidatov, kar se je pokazalo tudi tokrat. Že takoj je bilo videti, da je bil predlog podan preveč na hitro in nepremišljeno,« je razmišljala nekdanja predsednica NSi. V vrstah krščanskih demokratov ima kot dolgoletna poslanka in nekdanja državna sekretarka za prehrano potrebne politične izkušnje tudi Vida Čadonič Špelič, sicer doktorica veterine in poznavalka področja kmetijstva.

Umanjkala je že
razprava o kandidatih

Znotraj uredništva smo pogled usmerili tudi izven političnega parketa, kjer na primer težko spregledamo Katarino Bervar Sternad, pravnico in dolgoletno direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Je tudi prejemnica nagrade predsednice republike za delo na tem področju. Gre za izjemno pravno strokovnjakinjo, aktivistko in povezovalko civilne družbe, ki sicer ni političarka, a ima s politiko preko svojega strokovnega dela veliko izkušenj. »Ime aktualnega kandidata za komisarja ni nepričakovano. Seveda je ta predlog v rokah vlade, bi pa v demokratičnih procesih pričakovali širšo razpravo, tudi znotraj koalicije, kdo in zakaj je za takšno mesto primeren. S tem bi se odprl tudi prostor za razpravo o potencialni kandidatki,« je povedala.

V vladi Roberta Goloba bi lahko razmislili tudi o Nini Gregori, ki je v kariernem sistemu Evropske unije dosegla najvišje mesto izmed vseh nepolitičnih uradnikov iz Slovenije. Velja za eno največjih strokovnjakinj za področje migracij, azila in pravic beguncev pri nas. Delovala je pod različnimi notranjimi ministri, od liberalne Katarine Kresal, ki je prostor za tujce odpirala, do Vinka Gorenaka in Vesne Györkös Žnidar, ki sta državne meje zapirala. Vsi so pohvalili njeno strokovnost. Nedavno je bila že drugič imenovana na mesto izvršne direktorice evropske agencije za azil. Ob naštetih izpostavljamo še mednarodnopravno strokovnjakinjo Vasilko Sancin, profesorico na ljubljanski pravni fakulteti, tudi članico svetovalnega odbora sveta Združenih narodov za človekove pravice. Pa na primer fizičarko in pravnico Špelo Stres, direktorico Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Pri tem poudarjamo, da smo v članku izpostavili zgolj nekatera vidna imena. Če politiki zmanjkuje idej, bi bil lahko vir za razmislek o potencialnih kandidatkah tudi spletni portal Ona ve, so omenile nekatere naše sogovornice. To, da v Sloveniji nikakor ne manjka sposobnih žensk, je izpostavila tudi aktivistka in predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc, ki je bila lani izvoljena na položaj konfederalne sekretarke Evropske konfederacije sindikatov. »V Sloveniji sposobnih žensk ne manjka. S tem ko slovenska država tega ne prepozna in ne predlaga tudi kandidatke za komisarko, v Bruselj pošilja napačen signal. Tudi sicer bi si želela drugačen, bolj strateški pristop vlade. Ta bi morala najprej povedati, katere tematike in področja jo sploh zanimajo oziroma kje lahko ponudimo največ, šele potem bi se lahko v skladu s tem iskalo kandidate. S tem ko bi ponudili žensko kandidatko, bi nenazadnje olajšali spolno uravnoteženo sestavljanje evropske komisije, saj vemo, da glede na rezultate zadnjih volitev to ne bo lahka naloga,« je izpostavila sogovornica.

Priporočamo