»Sindikalne počitniške kapacitete so bile v naši bivši državi eden od zelo močnih segmentov turizma, vendar je pri vzdrževanju teh objektov večina delodajalcev zaspala. Ko so ugotovili, da bi bilo v te kapacitete treba vložiti malo več sredstev, da bi zaposlenim omogočili dostojne počitnice, so se številni namesto za prenovo odločili za odprodajo, češ da gre za nepotrebno breme. Sploh v gospodarstvu je število tovrstnih nastanitev močno upadlo, trend odprodaje pa se še nadaljuje,« pravi Damjan Volf, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.
Hišice na dražbi gredo za med
Kot zadnji primer omenja Fructal, kjer so izkoristili razmere na nepremičninskem trgu in preko portala eBorza.si začeli postopno prodajati počitniške hišice v naselju Stara Gavza na Cresu. Dve od šestih so ob velikem povpraševanju že prodali, za tretjo pa prijave na licitacijo zbirajo do tega petka. Izklicno ceno za hišico z dvema ločenima apartmajema s skupno površino 71 kvadratnih metrov, približno 50 metrov od morja, ki je bila v primerjavi z drugimi pred leti prenovljena, so postavili pri 375.000 evrih. Prvo so prodali po izklicni ceni 200.000 evrov, drugo pa za 255 tisočakov.
V Fructalu so nam pojasnili, da so se za prodajo odločili v soglasju s sindikatom ter zaposlenimi, in sicer iz dveh razlogov; prvi je slaba zasedenost hišic, ki da jih je uporabljalo manj kot 15 odstotkov zaposlenih, in še to le poleti, drugi pa nov investicijski cikel. Prihodke od prodaje nameravajo med drugim investirati v razvoj, novo opremo, pa tudi izboljšanje pogojev dela, zagotavljajo. Bodo pa za zaposlene še naprej ohranili počitniško hišo v Termah Čatež.
Počitnice, ki oziroma kjer si jih sicer ne bi mogli privoščiti
»Ko so šla podjetja v stečaj, so šle tudi počitniške kapacitete za delavke in delavce,« ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer natančnega pregleda nad temi kapacitetami sicer nimajo. Pravijo pa, da so nekateri sindikati vendarle izborili njihov obstoj in jih za svoje člane in članice še vedno oddajajo. »Kolikor vemo, so vse te kapacitete večinoma takoj oddane, članice in člani pa jih še vedno z veseljem uporabljajo. Ena od prednosti je zagotovo nižja cena, ki vsaj nekaj dni dopusta naredi nekoliko bolj dosegljivih za vse, sploh tiste, ki si sicer dopusta ne bi mogli privoščiti,« poudarja Sanja Leban Trojar iz ZSSS. Kdor bo delavkam in delavcem zagotavljal boljše delovne pogoje, boljše odnose in boljše plačilo, zraven pa še ugodnejše dopustovanje, bo po prepričanju ZSSS seveda v konkurenčni prednosti.
»Turizem, tako pri nas kot v tujini, je strošek inflacije večinoma prevalil na končnega turista. Zato je vse več delavcev, ki si ne morejo privoščiti zglednega in dovolj dolgega letnega dopusta drugače kot v sindikalnih počitniških kapacitetah, oziroma lahko tako po bolj dostopnih cenah letujejo tam, kjer sicer glede na svojo kupno moč ne bi mogli,« opaža tudi Volf. Med njihovim članstvom so dopustniške kapacitete prepoznane kot velika dodana vrednost. »Izvedli smo tudi povpraševanje, ki je pokazalo, da bi večina delavcev ob zamenjavi službe raje izbrala delodajalca, ki ima široko mrežo počitniških kapacitet, kot pa tistega, ki bi ponudil višji regres.«
»Po našem vedenju so tovrstne kapacitete ohranila v glavnem samo še nekatera velika podjetja. Zanimive so predvsem z vidika cenovne dostopnosti, seveda pod pogojem, da podjetja omogočijo pravičen dostop do njihovega koriščenja,« pritrjuje tudi Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije sindikatov Pergam.
Zanimanje za “sindikalne” apartmaje veliko
Tudi naše poizvedovanje med več podjetji v zasebni in državni lasti, pa tudi v javnem sektorju, je pokazalo, da zlasti nekatera večja podjetja še vedno razpolagajo z določenim številom počitniških kapacitet na turistično najbolj priljubljenih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem, oddajajo pa jih po ugodnejših pogojih. Objekti so v glavnem nekoliko starejši in ne ponujajo posebnega luksuza, a so ravno zato cene nižje. Najpogostejše lokacije so Piran, Izola, Moravske Toplice, Terme Olimia, Terme Čatež, Kranjska Gora, Bohinj, Bled, Bovec, Pokljuka, Pohorje, Rogla, Pag, Cres, Lošinj, Novigrad, Umag, Mareda ...
Vsa podjetja, ki so nam odgovorila, počitniške enote izpostavljajo kot svojo prednost, saj zaposlenim omogočajo dostopne počitnice, in napovedujejo, da jih nameravajo ohraniti tudi v bodoče, saj so tudi zaradi ugodnih cen zelo dobro zasedene, sploh v času počitnic in ob koncu tedna.
Veliko zanimanje za 99 počitniških enot na 23 lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem beležijo v Mercatorju, kjer jih prav zato oddajajo le svojim zaposlenim in upokojencem.
»Omogočanje letovanja v počitniških enotah je ena od ugodnosti, s katerimi si prizadevamo, da so naši sodelavci bolj zdravi, bolj zadovoljni in bolj zavzeti,« pravijo v skupini Triglav, ki zaposlenim in upokojenim sodelavcem ponuja več kot 70 počitniških kapacitet na slovenski in hrvaški obali, v planinah ter v nekaterih zdraviliščih. Točnih cen najema ne razkrivajo, so pa odvisne od posamezne enote in termina. Kot družini prijazno podjetje si želijo omogočiti zaposlenim dostopne in kakovostne počitnice tudi v Petrolu, ki ima 52 enot na različnih lokacijah v Sloveniji in na Hrvaškem, večina terminov pa je na podlagi razpisa praviloma zasedenih. Če kateri ostane prost, jih lahko najamejo tudi zunanji uporabniki. Enako velja za 14 Darsovih počitniških enot, za katere je treba odšteti od 46 do 75 evrov na dan. »Lokacije ob morju so v poletni sezoni polno zasedene, enako velja za toplice. V zimski sezoni so polno zasedene enote, ki so blizu smučišč,« pravijo. O velikem zanimanju poročajo tudi iz Pošte Slovenije, ki ima 16 počitniških enot, trži pa tudi 21 apartmajev svoje odvisne družbe Intereuropa. »V času glavne turistične sezone je večina nastanitev zasedenih, visoko zasedenost pa beležimo tudi med prvomajskimi prazniki in ob koncu leta.« V prostih terminih jih lahko najamejo tudi zunanji uporabniki. Kot je razvidno na spletni strani Pošte, je denimo apartma v Kranjski Gori v drugi polovici avgusta mogoče najeti že za 33, v Piranu za 43, v Bovcu pa za 32 evrov, izven visoke sezone pa so cene še nižje.
Štiri počitniške enote za zaposlene ima tudi Lekarna Ljubljana, zanimanje za najem pa je zelo veliko. »Zaradi pozitivnega odziva naših zaposlenih bomo te kapacitete ohranili tudi v prihodnje. Prav tako smo zavezani k rednemu vzdrževanju in izboljšavam, da zagotovimo čim bolj prijetno dopustniško izkušnjo,« pravijo.
V Leku so vse počitniške enote prodali že pred leti, zaposleni pa lahko rezervacije opravijo pri novem lastniku. V skupini Gen-I, Telekomu in HSE tovrstnih kapacitet nimajo.
V prostih terminih tudi za zunanje uporabnike
Med državnimi organi z največ počitniškimi namestitvami upravljajo ministrstva za javno upravo, za obrambo in za notranje zadeve.
Na Morsu pravijo, da se za počitniško dejavnost ministrstva in organov v sestavi uporabljajo namestitveni in nastanitveni objekti obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja, ki začasno ne služijo obrambnim ali zaščitnim potrebam. Skupno je temu namenjenih 113 enot na desetih lokacijah po Sloveniji, ki so redno vzdrževane in katerih cene najema se gibljejo od 25,4 do 48,6 evra na dan, odvisno od lokacije in velikosti. »Zlasti med zimskimi in poletnimi počitnicami ter med prazniki je zasedenost skoraj polna,« opažajo. Najzanimivejše lokacije so Debeli rtič, Izola, Pokljuka in Ptuj.
Zunanji uporabniki do zmogljivosti Morsa niso upravičeni, lahko pa najamejo enote ministrstva za javno upravo (MJU), ki prednostno, prek razpisa, niso bile oddane notranjim upravičencem. MJU ima trenutno v upravljanju 75 počitniških enot, od tega 26 v Sloveniji in 49 na Hrvaškem, cene pa se gibljejo od 45 do 85 evrov glede na velikost in lokacijo.
Zasedene so okoli 95-odstotno. Na ministrstvu pravijo, da bodo na voljo, dokler bodo prilivi pokrivali stroške tekočega obratovanja in vzdrževanja, ki znašajo v poprečju 224.000 evrov na leto.
Več počitniških enot na osmih lokacijah, ki jih v prostih terminih lahko koristijo tudi zunanji uporabniki, ima tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pa tudi na podlagi opozorila računskega sodišča, da oddajanje počitniških enot ni dejavnost, ki bi sodila v obvezno zdravstveno zavarovanje, postopoma vsako leto odprodajo eno do dve počitniški enoti. »Končni cilj je odprodaja vseh enot, ki imajo urejen lastninski status, in postopna ukinitev počitniške dejavnosti v celoti,« odgovarjajo.
