Razmere v slovenskih zaporih se vse od pandemije, ko so v okviru interventnih ukrepov del zapornikov predčasno odpustili ali pa so jim prestajanje zaporne kazni začasno prekinili, iz dneva v dan slabšajo. Število zapornikov je v začetku letošnjega leta preseglo 1700, kar je največ po letu 1995, ko je bila ustanovljena uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana na Povšetovi je trenutno 186-odstotno zaseden.
O tem, da je poslopje dotrajano, smo mediji že večkrat poročali. Poseben izziv za zapornike in vodstvo pa vsako leto predstavljajo visoke poletne temperature. Na neurejeno hlajenje prostorov v ljubljanskem zaporu je že večkrat opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Zaporniki se namreč vsako leto med vročinskimi valovi obračajo na varuha, tako pisno kot po telefonu. Nič drugače ni letos, saj so po besedah varuha prejeli nešteto klicev in pisem s pritožbami zaprtih oseb zaradi visokih temperatur. Da v sobah, kjer je nastanjenih po šest ali več zaprtih oseb, temperature niso vzdržne, so nas na Dnevniku opozorile tudi nekatere nevladne organizacije. Neuradno smo izvedeli, da naj bi temperature v sobah zapornikov krepko presegale 30 stopinj Celzija, uradno tega nismo mogli potrditi.
Prezračevanje in hladna pijača
Kako se v zavodih za prestajanje kazni spopadajo z visokimi temperaturami, smo vprašali upravo za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS). Povedali so nam, da so prostori bivalnih oddelkov za zaprte osebe v slovenskih zaporih pretežno neklimatizirani. V času vročinskega vala poskušajo posledice visokih temperatur blažiti z različnimi ukrepi. »V prvi vrsti zavodi poskrbijo za temeljito prezračevanje vseh bivalnih prostorov, predvsem v hladnejših delih dneva, za zastiranje oken in možnost, da se lahko zaporniki pogosteje tuširajo. Zapornikom omogočajo tudi več bivanja na svežem zraku, v času, ko še ni tako vroče, in če to dopušča dnevni red zavoda. Zaporniki imajo na voljo hladne napitke, pristojni skrbijo, da so v avtomatih za pijače te vedno na voljo. Vročini prilagajajo tudi jedilnike: hrana je lažja, na jedilniku je več sveže zelenjave in sadja,« so nam pojasnili.
Kar zadeva naprave za hlajenje, brez katerih ni mogoče učinkovito znižati temperatur, pri URSIKS pojasnjujejo, da zaprtim osebam v poletnih mesecih omogočajo, da si v skupinske sobe namestijo dva ventilatorja namesto enega. Letos so zaradi zelo visokih temperatur namestili nekaj ventilatorjev v tretjem in drugem nadstropju ljubljanskega zapora. Kdor se sprehodi mimo zapora na Povšetovi, pa lahko opazi, da so si zaporniki s posteljnimi rjuhami zasenčili okna, da bi tudi tako omilili letošnjo hudo vročino.
Na stanje v zaporih
se je odzvala Unija
Tako Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) kot varuh opozarjata, da je evropsko sodišče za človekove pravice v preteklosti, tudi v primeru Slovenije, že prepoznalo kršitev prepovedi mučenja. Odločilna za takšno odločitev je bila kombinacija neustreznih razmer za bivanje in visokih poletnih temperatur. Na podlagi dostopnih podatkov o razmerah v slovenskih zaporih je razvidno, da ima zaprta oseba v skupinskih sobah na voljo le še približno tri kvadratne metre, ponekod celo manj. Povedano drugače, osebnega prostora v skupinskih sobah zaporniki praktično nimajo.
Prav zaradi slednjega je evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ravnanja napovedal, da se bo letos oglasil tudi v Sloveniji in preveril stanje v zavodih za prestajanje kazni. Kot je razvidno iz podatkov, dostopnih na spletu, bo odbor obiskal zapore v osmih državah, kjer zaradi prezasedenosti, slabih pogojev in neprimerno urejenih prostorov sumijo, da država posredno muči osebe z odvzeto prostostjo. Obiske odbor opravlja nenapovedano.
Varuh človekovih pravic ob tem poudarja, da sicer prepoznava pozitivna in spodbudna prizadevanja zavodov za lajšanje stanja v zaporih, a ga vseeno skrbi, kako bodo zavodi in URSIKS ob sedanji prezasedenosti zaporov izboljševali obstoječe ukrepe in preprečevali nečloveško ali ponižujoče ravnanje z zaprtimi osebami.
