Da je vlada pri svojem delu uspešna, ocenjuje 42,3 odstotka polnoletnih slovenskih državljanov, kar je za 2,2 odstotne točke manj kot februarja. Svoje mnenje o uspešnosti dela vlade je v zadnjega pol leta spremenilo 22,7 odstotka ljudi. Med razlogi, zakaj so to storili, je na prvem mestu ocena, da vlada ne izpolnjuje svojih volilnih obljub (26,2 odstotka), sledijo pa mnenja, da vedno slabše dela (20,8 odstotka), da se stvari spreminjajo na boljše (12,2 odstotka), da so reforme neuspešne (8,1 odstotka), zaradi afer (6,7 odstotka) itd.
Rezultati, ki smo jih izmerili z marčevsko tri dni trajajočo javnomnenjsko anketo Vox populi, so v resnici presenetljivi, saj tako velikega skoka Socialnih demokratov (SD) na lestvici politične preference nismo pričakovali.
SD so v primerjavi s februarjem pridobili 11,9 odstotne točke oziroma 66 odstotkov glasov in se v javnomnenjski anketi prepričljivo potrdili kot najbolj priljubljena slovenska politična stranka. Slovenska demokratska stranka (SDS) je v istem obdobju izgubila 2,8 odstotne točke ali 13 odstotkov glasov, zelo slabe rezultate pa so v marcu zabeležile tudi vse njene koalicijske partnerice, NSi, SLS in DeSUS.
Med opredeljenimi volilci, torej tistimi, ki vedo, katero stranko bi volili, imajo Socialni demokrati kar 47-odstotni delež, demokrati pa 28,5-odstotnega, kar je blizu njihovi volilni podpori na volitvah leta 2004 (29,08 odstotka). Na teh volitvah je za desnosredinske stranke SDS, NSi in SLS skupaj glasovalo 44,9 odstotka vseh udeležencev volitev, seštevek glasov opredeljenih volilcev za navedene stranke pa v marcu 2007 znaša 35,2 odstotka, pri čemer se SLS s svojimi 2,9 odstotka opredeljenih glasov sploh ne bi uvrstila v parlament. Enako velja za upokojensko stranko DeSUS, ki je na volitvah prejela 4,04 odstotka glasov, med opredeljenimi volilnimi upravičenci pa ima v marcu le 1,2-odstotno podporo. Stranke SD, LDS in DeSUS imajo med opredeljenimi skupaj 55-odstotno podporo. V zadnjem mesecu dni so (poleg SD) zelo poskočili nacionalisti, ki imajo za sabo 6,6 odstotka opredeljenih volilnih upravičencev, torej le dve desetini odstotne točke manj, kot jih ima LDS (6,8 odstotka).
Med značilnostmi marčevske ankete moramo omeniti še relativno nizek delež respondentov, ki so izjavili, da ne bi volili (9,8 odstotka) in relativno visok delež glasov za stranke, ki jih anketarji vpisujejo v rubriko "drugo" (2,1 odstotka). Pri tem so respondenti največkrat navajali nedavno ustanovljeno politično društvo Zares, ki pa (še) ni registrirano kot politična stranka.
V anketni vprašalnik smo tokrat vključili tudi vprašanje, ali bi volili za stranko oziroma listo kandidatov, ki bi nastala iz društva Zares, ki so ga ustanovili tudi nekateri nekdanji poslanci LDS. Pripravljenost, da bi glasovali za to stranko oziroma listo, je izrazilo 30,8 odstotka respondentov, 56,3 odstotka jih je to možnost zavrnilo. Med tistimi, ki bi volili Zares, je 51 odstotkov siceršnjih volilcev LDS in 44 odstotkov volilcev SD, kar kaže na možnost, da bi nastop Zares kot politične stranke lahko opazno zmanjšal deleže glasov za obe sedanji levosredinski stranki.
Povprečna ocena dela državnega zbora v marcu je znašala 2,97 (na petstopenjski ocenjevalni lestvici).
