Gospodarske razmere se sicer v nekaterih panogah nekoliko zaostrujejo. Več večjih podjetij je letos napovedalo odpuščanja, med njimi Mahle, Unior, Gorenje, Boxmark Leather, Alpina, Nama, Kompas in Cimos, tri večja podjetja, Mariborska livarna Maribor, Agis in Emo Orodjarna, pa so šla v stečaj.
Delojemalci se v tej luči bojijo za zaposlitve v podjetjih, "ki se do sedaj niso uspela modernizirati in so zaspala na povečanem povpraševanju", so za STA povedali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Četudi se zbuja videz, da Slovenija prehaja v krizo, pa hujšega poslabšanja razmer glede na realne podatke in napovedi ne pričakujejo. "Večja je bojazen, da bo situacija delodajalcem služila za vpliv na višino minimalne plače, za zniževanje pritiskov na plače in povečano - tudi nepotrebno - subvencioniranje s strani države," so opozorili.
Na Zavodu RS za zaposlovanje so letos sicer zadnje rekordno nizko število brezposelnih zabeležili konec junija, 43.369, konec novembra pa je bilo uradno brez dela 45.709 ljudi, kar je še vedno na ravni naravne brezposelnosti.
Tudi napovednik zaposlovanja Zavod za zaposlovanje kaže, da so obeti glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2025 pozitivni, a hkrati nekoliko manj optimistični kot prejšnja leta. Število zaposlenih naj bi se povečalo za 1,4 odstotka. Napoved za drugo polovico letošnjega leta je bila denimo 2,3-odstotna.
Negotovost zlasti v avtomobilski industriji
Kot so za STA pojasnili na zavodu, se negotovost v pogojih poslovanja trenutno najbolj odraža v predelovalnih dejavnostih, predvsem tistih, povezanih z avtomobilsko industrijo. Delodajalci iz dejavnosti proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic so v prvih 11 mesecih letos zavodu sporočili 31 odstotkov manj prostih delovnih mest kot v enakem obdobju lani.
V Gospodarski zbornici Slovenije prihodnje leto pričakujejo podobno število delovnih mest kot letos. Zaposlenost se bo zniževala v predelovalnih dejavnostih in rudarstvu, krepila pa v storitvah, je za STA dejal glavni ekonomist pri zbornici Bojan Ivanc.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa je v jesenski gospodarski napovedi ocenil, da bo število registriranih brezposelnih v 2025 v povprečju znašalo 44.600 (letos 45.700).
Vedno več bo tujih delavcev
Delodajalci si bodo v teh razmerah še naprej pomagali s tujimi delavci. Po podatkih statističnega urada je bilo teh še leta 2014 le 52.484 oz. 4,12 odstotka vseh delovno aktivnih brez kmetov, septembra letos pa denimo že 146.985 oziroma 15,89 odstotka. Daleč največ jih je iz BiH (septembra 71.557), sledijo Srbi (16.485) in Kosovci (16.200), precej je še Hrvatov (10.903) in Makedoncev (9755). Največ jih dela v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter prometu in skladiščenju.
Podjetja so dolgo opozarjala, da postopki zaposlovanja tujcev tečejo prepočasi, zato so zadovoljni, da je bil poleti sprejet zakon o optimizaciji določenih postopkov na upravnih enotah, ki določa, da lahko tuji delavec začne delati že na podlagi potrdila o oddani vlogi za enotno dovoljenje in soglasja zavoda za zaposlovanje, ki ga ta izda po opravljeni kontroli trga dela. Dolgotrajni postopek na upravnih enotah medtem teče naprej.
