Ministrstvo za zdravje v okviru evropske kohezijske politike 2014–2020 izvaja 126 projektov v skupni višini 138 milijonov evrov, ki so se finančno zaključili do konca leta 2023. Med njimi je tudi več energetskih sanacij zdravstvenih ustanov.
Odziv na pandemijo
Del te finančne perspektive je tako imenovani mehanizem REACT EU, ki ga je evropska komisija vzpostavila kot odgovor na pandemijo bolezni covid-19 in je namenjen izključno projektom, ki prispevajo k zajezitvi pandemije, njenemu obvladovanju in okrevanju po njej. Znotraj tega mehanizma je ministrstvo za zdravje izvajalo enajst projektov, ki so skupno stali 75 milijonov evrov. Največja med njimi sta bila nakup medicinske opreme in nakup osebne varovalne opreme zaradi pandemije. Sprva je bilo iz tega naslova Sloveniji namenjenih dobrih 43 milijonov evrov, nato pa v okviru odziva Evropske unije na pandemijo covida-19 za medicinsko opremo za več javnih zdravstvenih zavodov še 41,7 milijona evrov.
»Namen operacije Covid-19 – medicinska in osebna varovalna oprema zaradi epidemije je bil zagotoviti javnim zdravstvenim zavodom ustrezno opremljene prostore, v katerih sta bila mogoča tako varno delo s pacienti, ki imajo blage znake okužbe, kot zagotovitev opreme za prostore, kjer je potekalo zdravljenje najbolj kritično obolelih pacientov,« opisujejo na ministrstvu. Med cilji operacije so bili tudi prispevanje k zmanjševanju vpliva pandemije na življenje ter delovanje družbe in države, zagotavljanje učinkovitega ukrepanja zdravstva v času pandemije, zmanjšanje vpliva pandemije na obolevnost in umrljivost prebivalstva, zagotavljanje pravočasnega in učinkovitega izvajanja javnozdravstvenih preventivnih ukrepov, zagotavljanje učinkovitega in čim bolj nemotenega delovanja zdravstvene oskrbe, zagotavljanje normalnih pogojev za delo osebja in kakovostne storitve, varnost, dostopnost ter enake možnosti za zdravljenje.
Medicinska oprema
V okviru druge večje operacije, torej zagotovitve medicinske opreme za več javnih zdravstvenih zavodov, pa je bil po navedbah ministrstva namen zagotoviti hitrejši dostop do diagnostičnih, zdravstvenih in terapevtskih storitev, kadar se pojavijo okuženi ali akutno oboleli za covidom-19 ter na drugi strani vsi preostali bolniki. Namen je bil tudi omogočiti aktivno spremljanje bolnikov po prebolelem covidu-19, še posebno tistih, ki imajo posledice okužbe ali dolgo potekajoč covid-19 s prizadetostjo različnih organov in vitalnih življenjskih sistemov. »Z nabavo opreme je bilo mogoče nadoknaditi zamujeno ter hkrati v prihodnje zagotoviti hitrejši dostop do diagnostičnih in terapevtskih storitev,« pravijo na ministrstvu.
Poleg tega zdravstveno ministrstvo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost izvaja sedem večjih projektov v skupni višini 186,75 milijona evrov, in sicer gradnjo infekcijske klinike v Ljubljani, digitalno preobrazbo zdravstva, optimizacijo sistema nujne medicinske pomoči, integracijo geriatrične oskrbe, implementacijo nacionalnega programa duševnega zdravja, krepitev paliativnih mobilnih timov in posodobitev obravnave mišično-skeletnih bolečin.
Prepotrebne negovalne bolnišnice
Nezanemarljiva je tudi ureditev negovalnih oddelkov v splošnih bolnišnicah Novo mesto (štiri milijone in pol evrov evropskih sredstev) in Murska Sobota (slabih šest milijonov evrov) ter ne nazadnje prenova negovalne bolnišnice v Ljubljani v vrednosti približno 9,5 milijona evrov, od katerih je 5,6 milijona prispevala Evropska unija. Stavbo na Vrazovem trgu, kjer je nekoč delovala Pediatrična klinika, so notranje prenovili in energetsko sanirali, odprtje je bilo junija letos. Gre za pomembno posodobitev in povečanje bolnišničnih zmogljivosti tako za ljubljanski klinični center kot vso Slovenijo.
Sprva bo v prostorih negovalne bolnišnice leto in pol delovala Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, katere novo stavbo gradijo v Japljevi ulici. Nato pa bo bolnišnica namenjena negi bolnikov, ki potrebujejo podaljšanje neakutnega zdravljenja z oddelkov UKC Ljubljana, torej rehabilitacijo in zdravstveno nego za lažjo vrnitev v domače okolje ali dom za starejše. Generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug je priznal, da je bila stavba negovalne bolnišnice že resnično dotrajana.
Novi urgentni centri
V programskem obdobju 2007–2013 je bilo iz operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov v Sloveniji sofinanciranih tudi deset urgentnih centrov, in sicer Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Slovenj Gradec in Trbovlje.
Splošna bolnišnica Jesenice je nov urgentni center pridobila leta 2015. Predstavlja največjo pridobitev v zgodovini bolnišnice. »Ima 1300 kvadratnih metrov površine, v primerjavi s prostori, kjer je prej delovala urgentna služba na 350 kvadratnih metrih, je ta pridobitev res ogromna,« je opisal v. d. predstojnika oddelka dr. Robert Carotta. »V zadnjih letih opažamo velik porast števila urgentnih obravnav, saj se povečujejo za pet odstotkov na leto. Leta 2023 je bilo tako izvedenih 40.967 obravnav. Toliko obravnav bi bilo nemogoče izvesti v starih prostorih, prav tako si ne predstavljamo organizacije dela v času epidemije covida.« Z odprtjem novega urgentnega centra so pridobili tudi sodobno opremo in s tem zaposleni ustrezne delovne pogoje.
Nova perspektiva v teku
Tudi v novi perspektivi 2021–2027 smo bili v Sloveniji že deležni sofinanciranj EU, in sicer za razvoj in pilotno vzpostavitev programa pripravništva za pridobitev poklicne kvalifikacije bolničar-negovalec (dobrih 350.000 evrov) in za vzpostavitev stične točke za načrtovanje, razvoj, koordinacijo in spremljanje pilotnih programov na področju prepovedanih drog in prepovedanih snovi v športu (slabega pol milijona evrov).
