Premier je v polurnem govoru, podobno kot to enkrat na leto stori ameriški predsednik pred kongresom, poslancem opisal stanje v državi. Za izhodišče je vzel strategijo razvoja države, ki jo je pred sedmimi leti sprejela njegova vlada, in ugotovil, da v zadnjih treh letih ni bilo narejenega praktično nič. Tako so nastale velike strateške zamude na vseh vitalnih področjih od črpanja denarja iz blagajn EU, gradnje cest in železnic, elektrarn do tega, da prejšnja vlada v treh letih ni prekinila pogodbe za nakup oklepnikov finske Patrie.
Janša je omenjal tudi projekta Emonike in trgovskega centra v Stožicah, ki stojita zaradi ravnanja mestne občine Ljubljana, ne pa tudi zaradi nasprotovanj SDS propadlim reformam. Pozneje je na novinarska vprašanja odgovoril, da je vezava zaupnice mogoča na katero koli odločitev državnega zbora, torej tudi na sprejem predloga, da se fiskalno pravilo zapiše v ustavo. Predsednik vlade je še dodal, da bo glasovanje o fiskalnem pravilu, ki je samo eno od pomembnih odločitev, v petek. Do takrat se bo veliko zgodilo in od tega, kaj se bo dogajalo, bo odvisno tudi, ali bo zaupnico na fiskalno pravilo tudi vezal.
Državi vladajo lobiji iz ozadja
Po njegovem mnenju glavni razlog za omenjene strateške zamude leži v tem, da tej državi iz ozadja vladajo interesne skupine in lobisti, ki sežejo celo do protikorupcijske komisije, policije, tožilstva in sodstva. V ozadju so, tako Janša, tisti, ki bi radi zaslužili z dragimi okoljevarstvenimi študijami. Poleg tega se namerno vlagajo pritožbe in tako preprečujejo, da se začeti projekti tudi končajo. Lobisti so poskrbeli, da so v zakone vgrajeni postopki, ki blokirajo naložbe in omogočajo tudi korupcijo. Protikorupcijska komisija se glede tega ni oglasila, je pa to storila, ko je vlada predlagala, da se postopki poenostavijo. Skratka, imamo do potankosti izdelan in razpreden sistem blokad, ki uničuje državo, je ta del govora poslancem sklenil Janša in dodal, da te blokade postavljajo interesne skupine in tudi tisti, ki jih imenujemo socialni partnerji. Po njegovem mnenju bodo zakoni, ki jih na tej izredni seji obravnava državni zbor, stotine teh blokad odstranili. Zakoni so pomembni in si zaslužijo več časa, toda razmere niso normalne, da bi jih sprejemali po normalnem postopku in si za njih vzeli več časa. Toda časa ni več, kajti nekateri zakoni bi morali biti sprejeti že pred tremi leti, zato se zdaj z njimi hiti. Če se bo pokazalo, da so pri hitenju storili kakšno napako, jo jeseni še vedno lahko popravijo, je predsednik vlade opravičeval nagle postopke in izredne razmere v državnem zboru.
Demontaža parlamenta
Preden je predsednik vlade začel svoj nagovor, so poslanci Pozitivne Slovenije odšli iz dvorane. Nazaj se bodo vrnili šele, ko bo v četrtek ali v petek na vrsti prvo branje predloga, da se iz Zujfa črta upokojenski 143. člen. Prepričani so namreč, da rokohitrstvo in drastično omejevanje razprave pri sprejemanju pomembnih odločitev pomeni demontažo parlamenta, za katero sta najprej odgovorna predsednik Gregor Virant in njegova poslanska skupina, ki to dopušča. Virant se je opravičeval, da je predlagal podaljšanje razprav pri dveh najpomembnejših točkah dnevnega reda, a je njegov kolegij to zavrnil in razpravo omejil na največ 10 minut na poslansko skupino pri vsaki točki dnevnega reda. Za to je glasoval tudi vodja poslancev Virantove DL. Poslanci PS so v ponedeljek pozno zvečer iz podobnih razlogov zapustili zasedanje odbora za finance, ko je ta "hibridno" obravnaval predlog zakona o državnem holdingu. Prvi se v zanko celonočnega zasedanja odbora niso hoteli ujeti socialni demokrati. Oboji so obširno razložili, zakaj holdingu nasprotujejo, in sejo zapustili.
Koalicija povozila (tudi) DeSUS
Člani odbora iz strank vladne koalicije so ob pripombah, da opozicija ne ravna demokratično, tako samo še formalno več kot tridesetkrat pritisnili tipko za njihova dopolnila. To monotono pritiskanje na tipke je prekinil le poslanec DeSUS Franc Jurša, ki je zahteval, da se v zakon vrne določilo, po katerem bi poleg 50 milijonov na leto iz Kada za pokojnine pokojninski zavod dobil še 7 odstotkov od kupnin državnega premoženja. Jurša je zagrozil, da bo DeSUS, če tega dopolnila odbor ne bo sprejel, glasoval proti zakonu v celoti. Gre za nianse, o katerih se bomo dogovorili, je Juršev nastop komentiral predsednik odbora in poslanec SDS Andrej Šircelj, dopolnilo DeSUS pa so preostali člani koalicije zavrnili.
Po Virantovem načrtu so ključne odločitve, to so državno poroštvo za TEŠ 6, zakon o holdingu in uvedba zlatega fiskalnega pravila, predvidene za zadnji dan zasedanja, to je predvidoma v petek.
Zaradi obstrukcije PS morda celo dan prej, kajti predsednik parlamenta se je odločil, da bodo zasedanja vsak dan začenjali že ob osmih zjutraj in prekinjali šele ob enajstih zvečer, ko bodo poslanci o zadevah, ki so jih obravnavali, tudi glasovali.
