Sindikat je razburil zlasti 5. člen, po katerem naj bi se podaljšano bivanje končalo najkasneje ob 15.45, pouk pa naj se ne bi začenjal pred 7.30, kar naj bi prizadelo tako zaposlene kot starše in otroke. Za glavnega tajnika Branimirja Štruklja je takšno početje vlade "prevarantsko", saj so se na pogajanjih dogovorili, da se bodo o spremembah standardov in normativov pogovarjali na pogajanjih za socialni sporazum. Če ministrstvo od te namere ne bo odstopilo, se po napovedih Sviza utegne novo šolsko leto začeti s stavko. Kot kaže, pa utegne šolnike, sindikaliste, starše in otroke razburiti tudi novi 6. člen, ki naj bi obvezoval osnovne in srednje šole - glasbenih ne - da na sam konec leta proslavijo še dan državnosti.
Proslava namesto zaključne prireditve
Člen, ki so ga po naših informacijah v sindikatu spregledali, se glasi takole: "Zadnji dan pouka pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter dnevom državnosti šola organizira proslavo." Na vprašanje, zakaj oziroma čemu so na ministrstvu pravilniku dodali še ta člen, včeraj z ministrstva (še) nismo dobili odgovora. Ker pa ni govor o zaključni prireditvi, temveč o proslavi, in ker je eksplicitno naveden dan državnosti, ki ga praznujemo 25. junija, ni mogoče sklepati drugače, kot da ministrstvo s pravilnikom po novem obvezuje šolnike, da zadnjo prireditev v šolskem letu, na kateri običajno nagradijo najboljše učence in slovesno končajo pouk, posvetijo spominom na začetke slovenske državnosti in drugim domoljubnim vsebinam. Vsaj teoretično pa je tudi mogoče, da šole s tem členom obvezujejo, da poleg zaključne prireditve organizirajo še posebno proslavo dneva državnosti.
"Gre za že videno," se jezi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimir Štrukelj. "Tako kot so pred časom nagnali vojake, da se morajo udeležiti določenih ideološko intoniranih prireditev, hočejo zdaj poskrbeti še za pravilno idejno naravnanost učencev in dijakov." Ob tem je po Štrukljevem mnenju skrb vzbujajoče tudi to, da so ta člen uvedli, ne da bi se z učitelji ali Svizom posvetovali o vsebini člena. "Znova smo priča aroganci političnega pogleda, ki ne želi nobenega dialoga," dodaja.
Ravnatelj OŠ Dol pri Ljubljani Gregor Pečan meni nekoliko drugače. "Domoljubja je v naših šolah premalo; nič ni narobe, če na šolah proslavimo tudi dan državnosti in otroke učimo, naj spoštujejo svojo državo. Lepo pa bi bilo, če bi to počeli tudi tisti, ki jo ta hip vodijo. Recimo tako, da bi se udeležili sodnih obravnav, ko so nanje vabljeni, ne pa da se sklicujejo na službene obveznosti. Te pravice namreč 'navadni' državljani nimamo," je bil oster Pečan. Pomočnika glavnega tajnika Sviz Marjana Gojkoviča omenjeni člen spominja na "stare čase", ko so bile državne proslave na šolah zapovedane.
Se bo pouk začel kasneje?
Sicer pa je Gojkovič tako kot Štrukelj in Pečan kritičen predvsem do skrajševanja podaljšanega bivanja in prepovedi začetka pouka pred 7.30. "Če bo ta pravilnik sprejet, bo to pomenilo, da se bo pouk začenjal kasneje. Marsikje, zlasti tam, kjer starši začenjajo delo ob sedmih, bodo še vedno otroke pripeljali prej, kar pomeni, da bodo ti otroci do začetka pouka v jutranjem varstvu, ki ga plačujeta tako država kot občine. Stroški za jutranje varstvo se bodo tako povečali." Poleg tega so ponekod učitelji z otroki imeli zjutraj dopolnilni pouk oziroma interesne dejavnosti, zdaj pa to ne bo več mogoče, pojasnjuje Gojkovič. Staršem po njegovem to ne bo všeč, saj bodo morali popoldne večkrat kot doslej počakati, da otroci končajo interesne dejavnosti. In ker se bo pouk začenjal kasneje kot zdaj, bo po koncu pouka ostalo še manj ur za podaljšano bivanje, ki je doslej trajalo praviloma do pol pete ure, kar pomeni, da bodo učitelji, ki so delali v podaljšanem bivanju, izgubljali zaposlitve ali pa bodo te postale delne. Po mnenju vodstva Sviza ministrstvo zavaja, ko pravi, da se spreminja le organizacija pouka, ne pa tudi standardi in normativi. Prav mogoče je tudi, da bodo starši za varstvo po končanem podaljšanem bivanju morali plačati, predvideva Gojkovič.
Ministrstvo sindikalne očitke o tem, da bodo morali otroci po 15.45 zapustiti šolo, zavrača. Poudarjajo, da bodo po tej uri v šoli na vrsti dopolnilne (interesne) dejavnosti, ki so plačane. A Gojkovič ob tem opozarja, da vsi otroci ne hodijo k interesnim dejavnostim, poleg tega so se te doslej odvijale v veliki meri sočasno s podaljšanim bivanjem, kar pomeni, da so otroci obiskovali krožke med podaljšanim bivanjem. Tako so prej končali obveznosti, zatrjuje, zdaj pa bodo morali čakati nanje do 16. ure.
