Močni varuhi brez sredstev?

Predlog strategije za obvladovanje gospodarske kriminalitete predvideva več strateških ciljev, ki se osredotočajo predvsem na krepitev državnih organov, pristojnih za obvladovanje gospodarske kriminalitete, a dejstvo je, da bo večina organov deležna krčenja sredstev.

Organi, ki naj bi sodelovali pri doseganju strateških ciljev strategije - nosilec teh bi bilo večinoma vrhovno državno tožilstvo - so poleg policije še carinska uprava (Curs), davčna uprava (Durs), komisija za preprečevanje korupcije, urad za preprečevanje pranja denarja, urad za varstvo konkurence (UVK) in Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Med navedenimi le slednja ni financirana iz proračuna.

A glede na deleže sredstev, ki jih v luči varčevanja vlada jemlje omenjenim organom, je upravičen sum v uresničitev zastavljenih ciljev. "Rekorder" pri varčevanju je zagotovo UVK, ki mu je ministrstvo Radovana Žerjava v rebalansu odvzelo kar 40 odstotkov sredstev. UVK je tako v letošnjem letu namenjenih vsega 625.000 evrov. Glede na navedeni znesek bo vlada težko zatrjevala, da je njen resnični cilj krepitev varstva konkurence.

Medtem ko se napoveduje združevanje Dursa in Cursa, se v javnosti pojavljajo tudi informacije, da naj bi združenemu organi priključili še urad za preprečevanje pranja denarja. Urad s posebnimi pooblastili v to družbo ne sodi, so prepričani. Slednji je v rebalansu proračuna sicer izgubil veliko manj sredstev kot Durs in Curs, ki se bosta morala odreči 15 oziroma 13 odstotkom sredstev. Levji delež, 15,3 milijona evrov, Durs izgublja na postavki "pobiranje javno-finančnih prihodkov", enako Curs.

Naj ob tem omenimo, da en inšpektor Dursa skrbi za okoli 630 davčnih zavezancev pravnih oseb in 7600 davčnih zavezancev fizičnih oseb. Od leta 1996 se je število davčnih inšpektorjev zmanjšalo za 26,5 odstotka, a se njihova učinkovitost kljub temu povečuje. Leta 2009 so ugotovili za 80,3 milijona evrov dodatnih obveznosti, leto kasneje za 146,4 milijona evrov, lani pa za 162,5 milijona evrov dodatnih obveznosti. Tudi strategija ugotavlja, da kadrovski viri v slovenski policiji, na državnem tožilstvu in v drugih državnih organih ne sledijo naraščajoči gospodarski kriminaliteti.

Kriza bo vplivala na naraščanje gospodarske kriminalitete

Gospodarska in finančna kriza, večja brezposelnost ter nižja gospodarska stabilnost bodo nedvomno vplivali na nadaljnje naraščanje števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije, predvsem dejanj, pri kateri nastane velika gospodarska škoda, napoveduje strategija obvladovanja gospodarska kriminalitete.

K učinkovitejšemu delu je zagotovo prispevala ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), podoben učinek pričakujejo tudi od specializiranega državnega tožilstva. A ti potrebujejo pomoč ravno zgoraj omenjenih organov, saj so primeri čedalje zahtevnejši. Konec minulega leta so imeli oddelki za preiskovanje gospodarske kriminalitete v policijskih upravah kljub ustanovitvi NPU še okoli 1000 neraziskanih sumov kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete.

Da se lahko kaj kmalu vse konča pri denarju, je razvidno tudi iz zaključka strategije. Ta namreč "zaradi aktualnih omejitev porabe finančnih sredstev proračunskih uporabnikov" niti ne predvideva, koliko finančnih sredstev bi bilo potrebnih za uresničitev zastavljenih ciljev strategije. "Realna projekcija je, da bodo finančna sredstva ... zagotovljena iz razpoložljivih finančnih sredstev nosilcev in sodelujočih organov," zaključuje strategija. Sredstva naj bi torej našel vsak organ sam pri sebi, a dejstvo je, da imajo ti vse manj sredstev že za tekoče naloge.