Trenutni uporabniki Roga, umetniki, skejterji, razna kulturna društva pa tudi brezdomci in tisti, ki so se za življenje v Rogu odločili očitajo MOL-u, da revitalizacijo vodi od zgoraj navzdol, se z njimi ne posvetuje in ne upošteva njihovih želja in idej, ki bi, kakor trdijo sami, pomenila velik prihranek za občino. Očitno pa bo o prihodnosti prostorov, ki so trenutno v slabem stanju prav zares odločal trenutno še ne obstoječi zasebni partner, saj ne MOL ne začasni uporabniki nimajo sredstev, da bi se projekta dejansko lotili.

MOL bi rad ohranil umetniško in kulturniško dejavnost, a za visoko ceno

Jerneja Batič vodja prenove tovarne Rog na MOL-u je obrazložila, da mediji že dolgo podajajo napačno podobo dogajanja. "Mestna občina je lastnik zemljišča na katerem stoji stara stavba tovarne Rog in nekaj dodatnih stavb, ki jo obdajajo. Glede na to, da sredstev za obnovo nima, niti jih nimajo trenutni uporabniki, obnova pa je neizogibna, smo se na MOL-u odločili, da k sodelovanju povabimo zasebnega partnerja, ki bi omogočil sredstva za dva dela projekta,“ je nazorno razložila Batičeva. Prvi del projekta je javen in pomeni sanacijo stare stavbe tovarne, ki je pod spomeniškim varstvom. V tem delu stavbe bi MOL rad ohranil kulturniško in umetniško dejavnost, ki je tudi trenutno prisotna v prostorih tovarne. "Radi bi ustvarili prostore za ustvarjanje in razstavljanje, mesto za izposojo orodja, ki ga potrebujejo umetniki in podobno,“ trdi Batičeva. Da pa bi ta del projekta sploh lahko izpeljali, je potreben tudi drugi del in to je zasebni del projekta. "Zasebni partner bi tako na preostalem zemljišču lahko za lastno uporabo zgradil stanovanja, poslovne prostore, trgovine, ali hotel in temu pripadajoče garaže, katerih uporaba bi poplačala vložek v javni del projekta,“ pojasnjuje Batičeva. Prvi del bi po ocenah občine od vlagatelja zahteval nekaj več kot 15 milijonov evrov, zasebni pa skoraj 24 milijonov evrov. 39 milijonov evrov, o katerih so poročali mediji, tako nima občina, ta je zgolj ocenila, koliko denarja bi potrebovali, da bi svoje ideje sploh lahko izpeljali.

Jurij Bavdaz, eden od predstavnikov trenutnih uporabnikov prostorov tovarne pa ima popolnoma drugačno idejo. Vsote denarja, do katerih so prišli z izračuni na MOL-u se mu zdijo popolnoma nepotrebne, saj bi lahko po njegovem mnenju sami poskrbeli za sanacijo z veliko manj sredstvi. Njihov izračun se giblje okoli osem milijonov evrov, ki bi jih potrebovali za materijale, sanacijo pa bi kot prostovoljci izvedli sami. Podobno razmišlja tudi redni obiskovalec prostorov tovarne Martin Vrhunc, ki je prepričan, da bi pod strokovnim vodstvom res lahko prostovoljci postopoma sami izvedli sanacijo, kar bi trajalo dlje a bi to pomenilo velik prihranek. V centru Rog pa bi potem organizirali neke vrste delavnice, ki bi ohranjale samooskrbo uporabnikov prostorov. "Lahko bi imeli številne delavnice za popravilo oblačil, elektronskih naprav in podobnega," je samooskrbo pojasnil Vrhunc.

MOL: Postopna sanacija ni mogoča

Občina na to odgovarja, da jim projekta ne more omogočiti, a ne zato, ker bi mu na kakršenkoli način nasprotovala, temveč zato, ker je po oceni strokovnjakov zaradi stanja, v katerem je stavba, postopna sanacija nemogoča. Batičeva pojasnjuje, da celotno območje potrebuje popolnoma novo infrastrukturo in ekološko sanacijo, ki bi morali biti izvedeni pred deli, ki jih ponujajo trenutni uporabniki Roga. Sponzor teh del bi v tem primeru moral biti MOL, ki pa trenutno teh sredstev nima.

Za vsebinsko revitalizacijo same tovarne Rog je odgovoren projekt Second Chance, ki ga vodita tako Jerneja Batič kot Meta Štular v tesnem sodelovanju z MOL-om in med drugim tudi s trenutnimi uporabniki, glavne programske smernice bodočega centra (arhitektura, oblikovanje in vizualne umetnosti) in arhitekturni načrt pa so bili določeni pred začetkom projekta. Glede na to, da so ideje in želje dveh strani tako različne, je naloga projekta Štularjeve, da usklajuje vsebinski del prenove, zato se so se pri Second Chance odločili, da bodo septembra na Petkovškovem nabrežju v neposredni bližini Roga postavili pilotni projekt, kjer bodo lahko tako začasni uporabniki tovarne kot tudi zainteresirana javnost v sodelovanju z arhitekti, oblikovalci in umetniki ustvarjali ideje o tem, kako najbolje zastaviti partnerstvo med začasnimi trenutnimi uporabniki in morebitnimi novimi uporabniki ter v praksi preizkušali vsebine in partnerstva, delno pa tudi finančna orodja in upravljavske pristope, ki bi po prenovi nekdanje tovarne Rog lahko našli svoje nadaljevanje in nadgradnjo v novem centru Rog. Tudi izven tega pilotnega projekta so pri Second Chance v stik stopili s 300 ljudmi, med drugim tudi z uporabniki tovarniških prostorov, kar je dokaz, da si tudi pri MOL želijo komunikacije z "rogovci“, kar je bilo do sedaj v medijih predstavljeno drugače.

Trenutni uporabniki nekdanje tovarne so si v tem delu kot v mnogih drugih pogledih neenotni. Zdi se, da namreč obstajata dva "Roga“. Obstajajo tisti, ki prostore uporabljajo za svojo umetniško ali kulturniško dejavnost in obstajajo tisti, ki v prostorih dejansko prebivajo. Sanacija prostorov, kot so si jo zastavili na MOL-u bi pomenila ohranjanje prvih in sodelovanje z njimi, ne pa tudi s tistimi, ki prostore uporabljajo za svoja prebivališča.

Goran Perc, ki že štiri leta živi v eni izmed stavb na zemljišču poleg stare tovarne pravi, da bi s svojimi idejami z veseljem sodeloval, ima jih kar nekaj, a če bo moral oditi bo brez boja odšel. To ni prvo takšno mesto kjer prebiva in pravi, da verjetno tudi ni zadnje.