Ljubljanski aktivisti, ki se združujejo pod iniciativo 15o, so po sobotnem protestu pred Ljubljansko borzo postavili okoli dvajset šotorov. Potem ko so napis nad vhodom borze spremenili v "boj za", so sporočili, da bodo okupacijo prostora nadaljevali in bo ploščad še naprej delovala kot skupni javni prostor, odprt za kritiko finančnega kapitalizma in za grajenje gibanja 15o. Na ploščadi so vztrajali že drugo noč zapored, organi pregona pa za zdaj še niso ukrepali. Po napovedih bodo protestniki danes zjutraj pričakali borznike, ko bodo ti prišli na delo.
Eden najglasnejših ljubljanskih aktivistov, politolog dr. Andrej Kurnik z ljubljanske fakultete za družbene vede, je v nagovoru množici poudaril, da sta za spremembe potrebni dve stvari. Po njegovih besedah se je treba znebiti strahu in destigmatizirati revščino ter definirati sovražnika in ga uničiti.
V približno tisoč mestih po vsem svetu so se v soboto ljudje dvignili proti diktaturi finančnega kapitalizma in bogatenju peščice na račun večine. "Rešimo ljudi in ne banke," je bilo eno od gesel, ki je združilo evropsko celino in tudi na slovenske ulice k mirnim demonstracijam priklicalo več tisoč ljudi. Na ljubljanskem Kongresnem trgu se jih je po različnih ocenah zbralo med 1000 in 6000, v Kopru je protestiralo okoli 200 ljudi, v Mariboru pa se ocene gibljejo med 400 in 1000 protestniki.
Da bi se kaj spremenilo, sta potrebni dve stvari. Treba se je znebiti strahu (destigmatizirati revščino) in definirati sovražnika (ter ga uničiti), je zbrano množico nagovoril dr. Andrej Kurnik, eden najglasnejših ljubljanskih protestnikov, aktivist Socialnega centra Rog in politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede. Sovražnik je bil sredi Ljubljane dobro viden, strahu ni bilo. Pisana množica vseh starosti je v prestolnici s transparenti, glasbo ali le s svojo navzočnostjo pokazala, da ni zadovoljna z razmerami v Sloveniji, in izrazila solidarnost s tistimi 99 odstotki ljudi, na račun katerih ne le doma, temveč povsod po svetu živi parazitska elita.
Ljubljana: "Pohlep je bolezen"
"Zasebno bogastvo, javna beda", "Brezplačno šolstvo za vse", "Pohlep je bolezen", "Banke in borze, zategnite si svoje pasove okrog vratu" je nekaj sporočil s transparentov posameznikov ter raznovrstnih gibanj in skupin, ki so združena v iniciativo 15o pozvala k sobotnemu protestu. Aktivisti Socialnega centra Rog so odprli tudi tako imenovani "zvezek pritožb" in vsem navzočim omogočili, da prek mikrofona z zbranimi delijo svojo osebno zgodbo. "Najpomembneje je, da smo tu skupaj in da delimo svoje zgodbe, saj tako nismo več sami," je ob tej priložnosti povedal Američan David. Mikrofon so prijeli v roke tudi mnogi drugi, kritike pa niso letele le na račun zmanjševanja socialne blaginje oziroma politike zategovanja pasu, tajkunov in "fantazij" o neomejeni gospodarski rasti, temveč so govorniki opozorili tudi na krivdo vseh tistih, ki se temu ne uprejo. Približno polovica protestnikov se je okoli pete ure popoldne s Kongresnega trga odpravila proti Ljubljanski borzi, kjer so vztrajali do večera, nato pa se je večina protestnikov - tako kot drugod po državi - razšla.
Mraz pa ni pregnal približno 60 protestnikov, ki so si na ploščadi pred borzo postavili okoli 20 šotorov in tam vztrajali tudi včeraj. "Vztrajal bom, dokler bo le mogoče," je dejal eden izmed protestnikov, ki sicer ljudi pozivajo, naj se jim pridružijo v živo ali jih podprejo kako drugače. Kot je namreč dejal dr. Kurnik, je zdaj čas, "da ljudje stopijo iz osame, se znebijo stigme in se začnejo pogovarjati, kaj lahko skupaj naredijo".
New York: nad protestnike tudi s konjenico
V soboto nekaj po osemnajsti uri je Time Square nudil bizaren prizor. Ko je nekaj tisoč protestnikov po več kot treh urah pohoda po 6. aveniji z juga Manhattna prišlo do cilja, ko so mislili, da je trg popolnoma njihov, so trčili ob železne pregrade. Broadway, ki razpolavlja sloviti trg, na katerem vsako leto stotisoči proslavljajo prihod novega leta, je bil tokrat nepremostljiva reka. Na drugem bregu je bilo nekaj tisoč ljudi, ki so ob prihodu na trg navdušeno pozdravili enote gibanja Zavzemimo Wall Street.
Za utrujene pešce, opremljene s tolkali in transparenti, ki so se pod milimetrskim nadzorom obsesivne in histerične policije po polžje, korak za korakom približevali zastavljenemu cilju, je množica na trgu delovala kot alegorija paradiža. V soju reklam z upodobljenimi pripadnicami nežnejšega spola in visokotehnološkimi proizvodi so silhuete množice pod elektronskimi panoji delovale kot vilinčki mehkih gibov z drugega sveta. Svoje heroje so pozdravili s prižiganjem kresničk, paličic, ki se običajno prižigajo pod novoletno jelko. V tišini. Bilo je veličastno.
Na prvi pogled se je zdelo, da policija ne bo zdržala pritiska in da bodo množice z obeh strani Broadwaya preplavile pregrade in si skočile v objem. Da bi bila podoba še bolj bizarna, je promet, ki je razdvajal obe množici, mimo nosil turiste v rikšah, sobotne obiskovalce iz New Jerseyja, ki se na Manhattan pripeljejo v obupno prevelikih avtomobilih, in aktiviste na kolesih. Ko je mimo pripeljal še tovornjak Wikileaksa, je požel gledališki aplavz. Broadwayska predstava je bila popolna.
Potem pa so se na trg vtihotapili policisti v opravi za spopad. Prihrumeli so policisti na težkih motorjih, ki so zamenjali lahkotne skuterje, na katerih je policija spremljala dolgi pohod po mestu. Ko je bilo videti, da bo na višini 46. ceste uspel preboj, da se bo množica razlila po trgu in ustavila burlesko, ki jo je ustvarila policija, je prijezdila še konjeniška enota. Nad nebotičniki sta krožila dva helikopterja. Ko so najbolj odločni protestniki umaknili prve pregrade, je nanje jurišala konjenica. Med prednjimi skupinami protestnikov in policisti se je razvil dialog. Ne vemo zagotovo, ali je nekdo po telefonu končno poklical poveljnika te šarade, ki bi se lahko spremenila v tragedijo. Konjenica se je umaknila nižje na avenijo. Toda dve uri kasneje, ko so protestniki odhajali nazaj proti svojemu taborišču v parku Zuccotti, je policija aretirala 40 oseb.
Pred dogodki na trgu je protestni pohod potekal brez provokacij. Kolona, v kateri je bilo na začetku manj kot tisoč ljudi, je med pohodom narasla za nekajkrat, mimoidoči in opazovalci so gibanje odobravali, mnogi so se protestnikom pridružili. Policija je v glavnem delovala brezglavo in s svojo obsedenostjo, da reko protesta striktno zadrži na pločnikih, ustvarjala napetost, ki bi lahko prerasla v spopad. Gibanje, ki že odmeva po državah Amerike, ima zdaj pozornost vse dežele. Znašlo se je pod novim pritiskom. Javno mnenje zdaj pričakuje, da bo naredilo tisto, česar ni naredila Bela hiša. To je, da reformirajo Wall Street.
