Konec julija smo v Dnevniku poročali o duhovnikih, osumljenih pedofilije, ki smo ju zaradi zaščite žrtev poimenovali s kraticama P. P. in N. N. Oba sta bila kot župnika premeščena. P. P. so iz župnije v okolici Ljubljane premestili v odročno gorenjsko župnijo, nato pa se je funkciji župnika "odpovedal" in prevzel vodenje odročnega škofijskega duhovno-izobraževalnega počitniškega doma, N. N. pa še vedno vodi manjšo gorenjsko župnijo.

Nedavno je ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres za Pop TV povedal, da omenjena duhovnika nimata stika z otroki, saj dela ne opravljata na delovnih mestih, ki bi jima stike omogočala. Dnevnikova novinarka Ranka Ivelja pa je nasprotno ugotovila, da oba duhovnika kljub formalni prepovedi pastoralnega dela z mladimi še naprej prihajata v stik z njimi.

Čakajo na pravnomočnost obsodbe

Z vprašanjem, ali se je od časa objave prispevkov v Dnevniku pa do Stresove izjave za komercialno televizijo kaj spremenilo, smo se obrnili na Boštjana Prevca, tiskovnega predstavnika Nadškofije Ljubljana. "Ob ponovnem preverjanju stanja na terenu smo ocenili, da so bili glede na naravo in druge okoliščine očitanih dejanj sprejeti preventivni ukrepi zadostni, če se jih prizadeti držijo. Za to je bilo še dodatno poskrbljeno." Prevc trditev o teh ukrepih kljub dodatni prošnji ni utemeljil, temveč ponovil že večkrat izrečeno. "Bistvo preventivnih ukrepov je v tem, da se osumljenega duhovnika prestavi na tako delovno mesto, v okviru katerega nima predvidenega stika z mladoletnimi osebami," je pojasnil.

Po njegovih besedah ne gre za kazenske, temveč za začasne preventivne ukrepe. "Kazni bodo sprejete, ko bo sodni postopek zaključen in bo po izčrpanih možnostih pritožbe odločba postala pravnomočna," je povedal Prevc. V obeh omenjenih primerih cerkveni sodni postopek namreč še ni zaključen. Tako nam niso pojasnili, kako daleč je postopek v obeh primerih. Po Prevčevih besedah cerkveni sodni postopki na izrecno željo prijaviteljev niso namenjeni širši javnosti. "Dokler krivda ni ugotovljena, velja vsak za nedolžnega," je še dejal tiskovni predstavnik ljubljanske nadškofije.

Molčijo zaradi varstva osebnih podatkov

Obrnili smo se tudi na vodjo ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri Slovenski škofovski konferenci Andreja Sajeta, katerega odgovori so bili zaradi varstva osebnih podatkov, na katero se je skliceval, precej skopi.

"Cerkev je na vsak način dolžna spoštovati civilno zakonodajo, kar je poudaril tudi eden od dokumentov Svetega sedeža. Tudi pri nas jo spoštujemo, vendar je to za učinkovito ukrepanje bistveno premalo. Pomembno je, da Cerkev sama stori, kar je njena dolžnost," nam je Saje že januarja dejal v intervjuju za Dnevnik, zato nas je tokrat zanimalo, ali se je glede obvezne prijave policiji v praksi že kaj premaknilo. Kljub takratnim ostrim besedam, "da je pomembno, da Cerkev sama stori, kar je njena dolžnost", nam je Saje tokrat dejal, da žrtve in njihovi svojci kaznivo dejanje policiji lahko prijavijo sami. Po njegovih besedah v določenih primerih lahko Cerkev v skladu s civilno in cerkveno zakonodajo sodeluje s civilnimi organi pregona. Kdaj in kako, ni povedal.

Je pa Saje povedal, da mora skladno z navodili Kongregacije za nauk vere pri reševanju primerov spolnih zlorab Katoliška cerkev pri prijavi kaznivih dejanj upoštevati zakonodajo posamezne države. "Kar v navedenih primerih tudi upošteva," je dodal Saje, a na konkretno vprašanje, kako je Cerkev v omenjenih primerih upoštevala slovensko zakonodajo, ni odgovoril. Po našem naknadnem poizvedovanju je le dejal, da v Sloveniji ni splošne dolžnosti naznanitve oziroma ovadbe kaznivih dejanj ali storilcev.

Naj še omenimo, da so se v zadnjih mesecih na ekspertno skupino po pomoč po Sajetovih besedah obrnile štiri osebe.

Enega od duhovnikov naj bi doletele hude sankcije

Kot je v svojih prispevkih ugotovila novinarka Ranka Ivelja, je oba duhovnika po prijavah in uvedbi cerkvenega postopka doletela premestitev. "Premestitev domnevnih storilcev načeloma ne pomeni cerkvene kazni, saj so 1. avgusta 2011 - podobno kot vsako leto doslej - številni duhovniki zamenjali službeno mesto v skladu z načrti in potrebami Cerkve. V določenih primerih premestitev lahko pomeni tudi eno in ne edino kazensko sankcijo, ki pa je vedno povezana tudi s prepovedjo opravljanja določene službe in naložitvijo drugih kazni," je pojasnil Saje.

Sicer je strasti, ki so se razvnele po objavi obeh člankov, konec julija skušal pomiriti Anton Stres. "Zagotovim lahko, da je bil postopek resen in temeljit in da so predvidene sankcije ostre," je v izjavi za Radio Ognjišče povedal ljubljanski nadškof in napovedal oster boj proti pedofiliji znotraj Cerkve.

O konkretnih kaznih, ki bodo doletele duhovnika, zaradi nepravnomočnosti sodbe ni želel govoriti. V cerkvenem pravu pa velja, da v najhujših primerih duhovnika doleti kazen prisilne laizacije, to je trajna prepoved opravljanja duhovniške službe. Do danes še ni bilo primera, da bi takšna kazen doletela katerega od slovenskih duhovnikov.