Z napadom na norveško družbo je hotel začeti revolucijo. Največjega poboja na Norveškem po drugi svetovni vojni minuli petek niso povzročili islamski skrajneži, kot so mnogi nemudoma posumili. Smrt je kosila izpod prstov 32-letnega svetlolasega in modrookega Norvežana Andersa Behringa Breivika. V dveh terorističnih napadih, ki jih je očitno skrbno načrtoval vsaj že dve leti, je ubil najmanj 93 ljudi. Sedem jih je umrlo v bombni eksploziji v norveški vladni četrti. Svoj smrtonosni pohod je nadaljeval s pobojem na otoku Utoya, kjer je na poletnem taboru podmladka vladajoče laburistične stranke premierja Jensa Stoltenberga postrelil najmanj 86 mladostnikov. Ranjenih je še 97 ljudi (30 pri eksploziji bombe in 67 v streljanju), zaradi česar bi se število mrtvih še utegnilo povečati. Ena izmed najbolj miroljubnih držav na svetu se je osupla ovila v črnino.

Manifest sovraštva

Travmatizirana nacija se med žalovanjem za ubitimi sprašuje, kaj se je zgodilo. "Kaznovati je hotel norveško družbo," je včeraj sporočil Breivikov odvetnik Geir Lippestad, ki je ob tem pristavil, da miselne tokove svojega klienta le stežka povzema. Policija ga je že obtožila terorističnih dejanj. Na zatožno klop bo prvič sedel danes.

Doslej znani podatki nakazujejo, da je Breivik napad skrbno načrtoval že več let. Poganjalo ga je sovraštvo do multikulturne družbe in islama, kar je razvidno iz sledov, ki jih je zapustil na spletu. Tik preden se je v petek podal na svoj morilski pohod (policija je že izključila, da bi imel pomagače), je na spletu objavil 1500 strani dolg manifest "2083 - Deklaracija neodvisnosti Evrope". V njem je že napovedal, da bo kmalu označen za "največjo nacistično pošast" po drugi svetovni vojn. Podrobno je opisal svoje poglede na družbo ter razkril, kako je načrtoval napad in izdeloval bombo.

"Ko se enkrat odločiš udariti, je bolje pobiti več ljudi, saj v nasprotnem primeru tvegaš, da bo ideološki vtis napada zmanjšan," je med drugim zapisal Breivik. V svojem programu, ki je večkrat prepleten tudi z dnevniškimi zapiski, je napadal "islamski kolonializem, islamizacijo zahodne Evrope in vzpon kulturnega marksizma oziroma multikulturalizma".

Leta 2000 naj bi ugotovil, da je demokratični boj proti islamskemu kolonializmu in evropskemu multikulturalizmu izgubljen. "40 let dialoga s kulturnimi marksisti oziroma multikulturalisti se je končalo s polomom. Samo 50 do 70 let bo še trajalo, preden bomo Evropejci postali manjšina. Takoj ko sem to dojel, sem se odločil poiskati alternativne oblike opozicije. Protestirati pomeni, da se ne strinjate. Upor pomeni, da boste tem dejanjem postavili konec. Odločil sem se za priključitev k uporniškemu gibanju."

Vsem muslimanom, ki se do leta 2020 ne bodo popolnoma asimilirali, je po prevzemu oblasti s somišljeniki napovedal takojšnjo deportacijo. V dokumentu je poudarjal, da se mu trenutne razmere v Evropi gnusijo. Njegova dejanja naj bi narekovala "ljubezen do Evrope, evropske kulture in vseh Evropejcev": "To ne pomeni, da nasprotujem raznolikosti. Toda cenjenje raznolikosti ne pomeni tudi podpiranje genocida lastne kulture in ljudi."

Vse o Breivikovih grozljivih napadih na Norveškem za vas zbiramo na enem mestu.

Prostozidar, kmet in "mislec"

Po njegovem prepričanju je temelj evropskih težav pomanjkanje kulturne samozavesti. "Večino ljudi je še vedno plašijo nacionalistične politične doktrine. Če bi njihova načela ponovno prevzeli, se namreč bojijo, da bi ponovno vzniknili novi Hitlerji in začeli globalni armagedon. Ta neracionalni strah pred nacionalističnimi doktrinami nam preprečuje, da med vsakoletnim povečanjem islamske kolonizacije zaustavimo svoj nacionalni oziroma kulturni samomor."

Breivik je bil le kratek čas član norveške Stranke napredka, nasprotnice priseljevanja tujcev. Zakonito je posedoval več kosov orožja. Pred dobrimi tremi leti se je iz stranke izčlanil, domnevno zaradi razočaranja, ker naj bi postala preveč zmerna. Leta 2008 je postal član prostozidarske lože. Ali je bilo njegovo članstvo ob napadu še aktualno, za zdaj ni znano. Pred dvema letoma se je začel ukvarjati z biološkim kmetovanjem. Prav ta posel naj bi mu služil kot krinka za nabavo več ton gnojila, iz katerega je verjetno pripravil avtomobilsko bombo, ki jo je razneslo v vladni četrti.

Kot je dejal premier Jens Stoltenberg, bo po petkovih napadih sedaj obstajala drugačna Norveška. "Toda prepričan sem, da jo boste prepoznali. To bo odprta Norveška, demokratična Norveška, Norveška, kjer drug za drugega skrbimo."