Predsednik uprave holdinga Zvon Ena Simon Zdolšek je namreč med nastopom pred komisijo dejal, da ima holding do Progresije odprti dve terjatvi, v enem primeru gre za posojilo, v drugem pa za odstopljeno terjatev. Julius Fond, ki se je kasneje pripojil Zvonu Ena, je Progresiji dal več posojil, na koncu se je to združilo v eno, vredno 200.000 evrov, ki še ni poravnano.

Prav tako ostaja odprta še odstopljena terjatev v višini 300.000 evrov. Gre za dogovor med Zvonom Ena in Media Polisom. Media Polis je bil dolžnik Zvona Ena, ker pa je Progresija dolgovala Media Polisu, so sklenili pobotanje s terjatvijo, ki jo ima Progresija do Media Polisa. Terjatve so oslabili, je pojasnil Zdolšek, po njegovem mnenju pa je realno pričakovati le delno poplačilo. Direktor podjetja Media Polis Marjan Novak je sicer na zaslišanju na eni od prejšnjih sej članom komisije pojasnil, da so Progresiji posodili več kot 600.000 evrov, večina posojila pa še ni povrnjena.

Predsednico komisije Melito Župevc (SD) je zato zanimalo, kakšen poslovni interes so videli v Slovenskem tedniku. Zdolšek ji je odgovoril, da se je zadeva začela kot eno posojilo, ki pa je nato preraslo "v možnost dodatnega angažiranja". Tudi sam direktor Progresije Andrej Lasbaher je ponujal lastniški vstop v Progresijo, vendar je bil po Zdolškovih besedah prav vsebinski del brezplačnika ključen, da do tega ni prišlo.

Kot priča je nastopil tudi nekdanji direktor Dravskih elektrarn Maribor Damijan Koletnik, ki sprva sploh ni želel odgovarjati na vprašanja, nato pa je dejal, da se ne spomni, ali je bila s Progresijo podpisana in realizirana kakšna pogodba. Kasneje pa je pojasnil, da "kolikor je on seznanjen", pogodba ni bila realizirana. Člane komisije je zanimalo tudi 21 milijonov evrov posojila Zvonu Ena. Kot je namreč dejal član komisije Dušan Kumer (SD), gre za javno-zasebno partnerstvo mariborskih podjetij, ki so se našla v projektu Slovenski tednik. Koletnik je razložil le, da se o tem projektu z nikomer ni pogovarjal in da je Zvon Ena, sicer z zamudo, vrnil posojilo z obrestmi.

Nato je Koletnik še omenil, da so Dravske elektrarne posojilo namenile tudi podjetju, v katerem je delala žena generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača. Po mnenju Zalokar Oražmove gre tukaj le za to, da se odvrača pozornost "od bistveno težje zadeve". Zalokar Oražmova je sicer po seji komisije menila, da so člani komisije prišli zelo daleč in ugotovili izjemno veliko.