Zgodbo Bulmastifi pobliže pozna tudi Aleksander Čeferin, saj je njegova odvetniška pisarna v tožbi zoper Saša Baričeviča nekaj časa zastopala Stanislava Megliča, potem ko so se Baričevičevi psi marca 2006 hudo znesli tudi nad njim in je le za las ušel smrti. Čeferin na vprašanje, ali bo afera Bulmastifi sploh kdaj razrešena, odgovarja: "Dvomim. Gre za nenavaden primer, ki je šokiral vso Slovenijo, tudi mene, ki sem v osemnajstletni praksi videl že marsikaj. Ta tragična zgodba lahko marsikaj pove o moči in prepletenosti omrežij v Sloveniji, o njihovem enormnem vplivu in o stanju morale teh istih krogov. So pa ti ljudje še vedno močni in naredili bodo vse, da ta tragični primer ne bo razjasnjen."

Izsiljena vrnitev psov

Spomnimo, štirje bulmastifi so 14. marca 2006 na cesti napadli mimoidočega Megliča in ga pogrizli skoraj do smrti. Enega psa so policisti ustrelili na kraju dogodka, eden (Atos) se je brez poškodb zatekel v avto, dvema (Atlasu in Joy) pa so življenje z operacijo rešili na ljubljanski kliniki za kirurgijo in male živali. Kdo ve, ali bi živali sploh kdaj prebudili iz narkoze, če bi zaposleni na kliniki slutili, kako se bo zadeva v nadaljevanju zapletla... Oba operiranca je namreč kot "dokazni material", da sta sodelovala v napadu na Megliča, zaseglo tožilstvo in s tem onemogočilo njuno morebitno usmrtitev po zakonu o zaščiti živali. Da bi bila mera polna, je ljubljansko okrajno sodišče šele 30. januarja 2008 ugotovilo, da psov kot dokaznega materiala ne potrebuje več, in ju je po dveh letih zadrževanja v ujetništvu potisnilo v odločanje veterinarjem, čeprav bi se lahko že zdavnaj prej samo odločilo za njuno usmrtitev ali osvoboditev.

To pa je bila voda na mlin Saše Baričeviča, ki je imel vplivne prijatelje v vseh pomembnih državnih institucijah, predvsem med politiki na najvišjih položajih, in je z izdatno pomočjo odvetnika Mira Senice izsilil, da mu je kmetijsko ministrstvo 23. junija 2009 nevarna Atlasa in Joy vrnilo. To se je zgodilo kljub temu, da je veterinarski inšpektor izdal tri odločbe o njuni usmrtitvi, saj so Baričevičevi bulmastifi napadali že pred Megličem in tudi kasneje v zavetišču (inštruktorico).

"To je sistemski defekt"

Po mnenju mnogih je bila odločilna sodba, s katero je upravno sodišče 10. marca 2008 odpravilo veterinarsko odločbo o usmrtitvi psov in kmetijskemu ministrstvu naložilo, da mora ugotoviti, ali nevarnosti za okolico ni mogoče preprečiti drugače kot z usmrtitvijo živali. Rajko Pirnat je na nedavni razpravi Foruma 21 o tem, ali je Slovenija pravna država, znova poudaril, da je sodba upravnega sodišča v zadevi Bulmastifi nezakonita, saj temelji na neveljavnem zakonu. "Nezakonitost je bila tako očitna, da si tega nisem znal razložiti drugače kot z vplivom elit. Očitno je prišlo do izkrivljanja prava zaradi nekih elitističnih povezav," ocenjuje Pirnat, ki je prepričan, da bi pristojni organi morali raziskati ta primer. "Ostal je kot gnojna bula, ki je neraziskana. To je glavni problem," trdi Pirnat. Enako meni tudi predsednik društva Forum 21 Milan Kučan: "Gre za sistemski defekt, zato bi morala biti sodba upravnega sodišča v zvezi z bulmastifi podvržena reviziji. Ugotoviti bi bilo treba, kako se je lahko zgodilo, da je sodišče uporabilo nepravi zakon. Tukaj ne gre za pravno zmoto, morebiti gre za pritiske na sodnika ali sodišče, ki je spregledalo nekaj stvari, ki jih ne bi smelo spregledati."

Sodnik poročevalec v konkretnem primeru je bil Boštjan Zalar, brat zdajšnjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja, ki je bil v času, ko je upravno sodišče odločalo o bulmastifih, zaposlen v Odvetniški pisarni Senica, ta pa je v imenu Baričeviča sprožila upravni spor. Toda vse kaže, da predlog komisije za preprečevanje korupcije (KPK), naj se vendarle opravi strokovni nadzor nad odločanjem upravnega sodišča v tej zadevi, ne bo uslišan, "saj bi lahko odreditev službenega nadzora z namenom presoje pravilnosti konkretne odločitve predstavljala nedovoljen poseg v neodvisnost sojenja", so na KPK izluščili iz doslej prejetih odgovorov na vprašanja, ki so jih naslovili na ministrstvo za pravosodje, sodni svet in predsednico upravnega sodišča.

Policija nima kaj prida pokazati

Rezultat enoletne preiskave domnevno spornega vračanja nevarnih bulmastifov vplivnemu zdravniku Saši Baričeviču je zelo pičel: protikorupcijska komisija je vložila kazenske ovadbe zoper pet oseb (nekdanjega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, njegovo državno sekretarko Sonjo Bukovec, pravnika Tanjo Hofman in Romana Pečkaja ter direktorico veterinarske uprave Vido Čadonič Špelič), a jih je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani najprej zavrglo, po objavi novih dejstev v medijih pa kmalu zatem spet "odprlo". Glede kazenskih ovadb, ki jih je KPK vložila zoper odvetnika Mira Senico ter kinologa Rajka Rotnerja in Alenko Černe, so tožilci že prej zahtevali posamezna preiskovalna dejanja, a še niso končana.

Policija pa po letu dni "zavzetega" dela nima kaj prida pokazati: vložila je eno samo kazensko ovadbo - proti direktorici Vursa Vidi Čadonič Špelič, ki jo je tožilstvo zavrglo. "Zaradi aktivnosti direktorice Vursa leta 2008 psi le usmrčeni niso bili takoj, niso pa šle njene aktivnosti v smer, da bi jih vrnili lastniku, kar je glavni problem v tej zgodbi. Policija je naredila napako, ker se ni osredotočila na ravnanje kmetijskega ministrstva, ki je pse vrnilo," meni nekdanji vodja protikorupcijske komisije Drago Kos.

Odvetniku Aleksandru Čeferinu se zdi nenavadno, da tožilstvo kmalu po zavrženju ovadb primer zopet "odpre". Ugotavlja tudi, da je ta zgodba dobila politične razsežnosti: "Kjer začne politika lomastiti po pravu, se zadeve ne končajo s pravičnimi odločitvami. Pri nas pogosto organi pregona zaradi želje po ugoditvi politiki in javnosti ne znajo ločiti 'zrnja od plevela' in preganjati zgolj tistih, zoper katere obstajajo trdni dokazi. Če bi se odločali tako, bi bile zadeve hitro in pravično rešene."

Generalna državna tožilka Barbara Brezigar nam je na vprašanje, kako to, da se tožilstvo znova ukvarja z zavrženimi kazenskimi ovadbami v zadevi Baričevič, odgovorila: "Ko so bili državni tožilci Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani po odločitvi, da nekatere od ovadb policije zavržejo, seznanjeni z novimi okoliščinami, ki bi, če bi jih poznali, lahko narekovale drugačno odločitev, so zavrženi del primera ponovno odprli."

Kresal:Brezigar

Te okoliščine tožilstvo zdaj preverja samo, kar pa je zmotilo ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Prepričana je, da tožilstvo ne more samo - brez policije - voditi preiskave v zadevi Baričevič ali kateri koli drugi splošni zadevi. "Zadnji dogodki po našem mnenju kažejo, da generalna državna tožilka, ki sicer ne izpusti priložnosti, da ne bi opozorila na problem političnih pritiskov na delo tožilcev, dela prav to v razmerju do policije. Zaradi očitne politične motiviranosti skoraj leto dni po dogodku in pol leta po zaključku preiskave seje dvom o delu policije," je med drugim poudarila Kresalova.

Brezigarjeva ji odgovarja: "Trditev ministrice, da tožilstvo ne more samo preiskovati sumov kaznivih dejanj, je napačna. Skladno z določbami zakona o državnem tožilstvu je specializirani oddelek na vrhovnem državnem tožilstvu izključno pristojen za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ki jih storijo osebe s policijskimi pooblastili. V konkretni zadevi (dogajanje na kraju tragedije Saše Baričeviča, op. p.) specializirani oddelek tako z vso pristojnostjo, ki mu jo daje zakon, preiskuje zadevo in jo je dolžan preiskati po tej plati." Brezigarjeva je še dodala, da postopek vračanja nevarnih psov lastniku ni v pristojnosti specializiranega oddelka vrhovnega državnega tožilstva, temveč ljubljanskega okrožnega državnega tožilstva, ki po zavrženju kazenskih ovadb zdaj samo preverja nove okoliščine, povezane s primerom Bulmastifi. Te pristojnim tožilcem, tako Brezigarjeva, daje zakon o kazenskem postopku.