Predlog zakona o socialnem podjetništvu načrtuje tako imenovani odprti model, kar pomeni, da se bodo lahko s to obliko dejavnosti ukvarjali tako društva in zavodi kot gospodarske družbe. Pogoj je, kot pojasnjuje Andreja Črnak Meglič, poslanka SD in glavna pobudnica priprave zakona, da gre za trajno opravljanje družbeno koristnih dejavnosti ali za zaposlovanje najbolj ranljivih oseb na trgu dela (invalidov, iskalcev prve zaposlitve, brezposelnih in ostalih težje zaposljivih oseb). Predlog zakona v socialno podjetništvo uvršča 16 družbeno koristnih dejavnosti, med katerimi so socialno in družinsko varstvo, varstvo invalidov, znanost, izobraževanje in vzgoja, kultura, varstvo in promocija zdravja, zagotavljanje socialne vključenosti, spodbujanje zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, ekološka proizvodnja hrane, obnovljivi viri energije, socialni turizem, zaščita živali, pravična trgovina…

Za socialna podjetja znižana stopnja DDV

Status socialnega podjetja, ki bo prvenstveno ustanovljeno za opravljanje družbeno koristnih dejavnosti, bo po predlogu zakona moralo s takšno dejavnostjo ustvariti vsaj 60 odstotkov vseh prihodkov in zaposlovati najmanj dva delavca. Socialna podjetja, ustanovljena za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, pa bodo morala zaposlovati najmanj pet oseb in hkrati najmanj 40 odstotkov vseh zaposlenih, pri čemer število prostovoljcev ne bo smelo presegati 50 odstotkov zaposlenih.

Za socialno podjetništvo so predvidene subvencije za odpiranje novih delovnih mest, povrnitve plačila socialnih prispevkov, davčne spodbude, kot na primer znižana 8,5-odstotna stopnja DDV, zmanjšanje davčne osnove za odmero davka od dohodkov pravnih oseb ter prednosti pri javnih naročilih.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlog zakona podpira. "V Sloveniji je socialno podjetništvo neizkoriščena priložnost. Čeprav je opredeljeno tudi v razvojni strategiji, ni bilo glede tega doslej na zakonski ravni storjenega še ničesar," ugotavlja Polona Samec z ministrstva za delo. Zaradi nerazvitosti socialnega podjetništva je Slovenija tudi predmet kritik Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Čeprav socialno podjetništvo v teoriji omogoča že tudi obstoječa zakonodaja, je očitno, da si razvoja na tem področju brez sistemskega zakona ne moremo obetati. Društva, ustanove in javni zavodi, ki delujejo po načelih socialnega podjetništva, so po zadnji raziskavi iz leta 2004 zaposlovali zanemarljivih 0,74 odstotka vseh delovno aktivnih prebivalcev, ta delež pa se od leta 1996 ni povečal. Njihovi skupni prihodki so leta 2008 predstavljali 1,99 odstotka BDP, oziroma petkrat manj kot v državah nekdanje evropske petnajsterice.

Od pravične trgovine do pomoči starejšim na domu

Da se je na tem področju nekaj vendarle začelo dogajati tudi v Sloveniji, kaže prvi javni razpis za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, ki ga je lani objavilo ministrstvo za delo. Z njim je devet izbranih projektov pridobilo 2 milijona evrov nepovratnih sredstev, pri čemer 85 odstotkov predstavljajo namenska sredstva EU.

Helena Cvenkel iz Poslovno podpornega centra BSC iz Kranja ocenjuje, da je bil razpis prelomnica za slovensko socialno podjetništvo. "Predlagatelji zakona bodo lahko uporabili naše izkušnje, izvajalci projektov pa se bomo naučili, kako preživeti na trgu," pravi Cvenklova. BSC je s pridobljenimi sredstvi zagnalo kulturno-turistični projekt Gastronomsko kulturno avtentično doživetje, s katerim želijo na izviren način pripravo hrane povezati z animacijo in predstavitvijo domače kulture ter običajev. Za ta namen bodo za delo kuharjev, natakarjev ter kulturno turističnih animatorjev usposobili 20 oseb, mlajših od 25 let, brez ali z nizko stopnjo izobrazbe, oziroma starejših od 50 let, ter jih petnajst za čas trajanja projekta (eno leto) tudi zaposlili. Cvenklova načrtuje širitev tudi na osrednjo Slovenijo in Pomurje, pri čemer upa, da bo projekt dolgoročno zaživel.

Zaposlovalna in svetovalna agencija Centerkontura je pridobila sredstva za projekt Tovarna dela, ki za jesen predvideva vzpostavitev cateringa in odprtje gostilne v Ljubljani, kjer se bo usposabljalo 20 in zaposlilo 5 mladih deklet iz prevzgojne ustanove Višnja gora. Med na razpisu izbranimi projekti so tudi Kralji ulice s posredovalnico rabljenih predmetov Stara roba, ki so jo uspešno odprli v začetku meseca. Kot je povedal Bojan Kuljanac, bodo med projektom usposobili 12 brezdomnih oseb in jih tri tudi zaposlili. Ostali izbrani projekti socialnega podjetništva vključujejo vzpostavitev mobilne službe za pomoč starejšim na domu, turistično ponudbo, prilagojeno invalidom in osebam s posebnimi potrebami, pridelavo ekoloških izdelkov in zdravilnih zelišč, predelavo odpadnih materialov v uporabne predmete in podobno.

Ena izmed dejavnosti, ki bo po predlogu zakona sodila v socialno podjetništvo, je tudi tako imenovana pravična trgovina. Ta temelji na pravičnem plačilu proizvajalcem, pomaga pa jim tudi pri samoorganiziranju, izobraževanju ter promociji. Eva Marn, predsednica zadruge Odjuga, ki ima v lasti prvo pravično trgovino v Sloveniji 3MUHE, meni, da bi jim zakonska ureditev socialnega podjetništva močno olajšala poslovanje. "Ker dejansko poslujemo z izgubo, imamo lahko ob minimalni plači zaposleno le eno osebo, vsi ostali pa so prostovoljci," pravi Marnova. Poleg trgovine so viri njihovih prihodkov sredstva iz javnih razpisov, pri čemer potencialnega dobiček po načelih pravične trgovine ne delijo med zadružnike (Humanitas, Umanotera, Medium), temveč ga vlagajo v razvoj.