Kapital po vaši oceni dobiva izjemno moč. Gre za pojav, ki je star nekaj let?
Pričelo se je kmalu po koncu devetdesetih.
Kaj se je zgodilo?
Ne gre za en dogodek. Dogaja se proces. Privatizacijske zgodbe so bile tedaj pripeljane do nekega obsega, politika je počasi postajala ovira in motnja. In Drnovšek se je počasi poslavljal od vlade. Spominjam se osebe - ne bom je imenoval -, ki mi je povsem odkrito razlagala, da so časi, ko je politika menedžirala gospodarstvo, minili…
Ampak to je najbrž dobro, ne?
Že, ampak naj dokončam: … in dodal: v prihodnosti bo gospodarstvo menedžiralo politiko. In je odšel v gospodarstvo. Pa ne v »neko« Ultro.
Pač pa v Istrabenz?
Tega nisem rekel.
Seveda ne. Jaz sem vprašal.
In jaz nisem in ne bom nikogar imenoval, ker tu sploh ne gre za osebo ali osebe. Skratka, to je ta premik in zasuk. Sam sem bil iz politike odsoten od sredine 2003 do konca 2007. Štiri leta in pol. Morda sem tudi zato, ker se preprosto nisem počasi »kuhal« od znotraj, tako izrazito in trdo ugotovil, da je svet, v katerega sem se vrnil, tako zelo drugačen in spremenjen. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem to spoznal, ugotovil, da sploh več ne razumem dobro, kaj, kako in zakaj se dogaja. Kapital - ne glede na udarce, ki jih je zadala recesija, in ne glede na menjave akterjev - ohranja in celo povečuje silo, s katero si želi podrediti medije in prirediti politiko, obvladovati vse. Glede tega pravzaprav nič ne skrivajo. Ali ni pisalo v diplomski nalogi gospe iz kroga prevzemnikov Laškega, da potrebujejo časnik Delo zaradi vpliva, ki ga ima časopisna hiša na oblikovanje javnega mnenja in s tem na politiko? Stvari so pogosto tako očitne, da se jih ne vidi. Ali obstaja kak boljši simptom, kot je nedavna nenadna pojava nove kapitalne kandidatke kar za mandatarko, gospe Žnidaršič Kranjc?
