Drzni cilji, projektov malo
Gradnja sončnih elektrarn je ena temeljnih usmeritev razvojnih načrtov Energetike Ljubljana in MOL. Letos je načrtovana postavitev druge sončne elektrarne v Verovškovi ulici, kjer stoji tudi prva, ki jo upravlja Energetika Ljubljana, poleg tega pa MOL načrtuje še postavitev sončnih elektrarn na preostalih zgradbah v lasti MOL. Nataša Jazbinšek Seršen iz občinskega oddelka za varstvo okolja je povedala, da so za sončne elektrarne primerne strehe garaž LPP ali strehe športnih objektov Zavoda Tivoli, a končne odločitev o postavitvi sončne elektrarne tja še ni, je dodala. Tudi v Zavodu Tivoli so potrdili, da jih zanima sončna elektrarna na njihovi strehi, vendar, kot je rekel namestnik direktorja Drago Banović, je projekt še v fazi zbiranja informacij.
Pionir na tem področju v Ljubljani je Elektro Ljubljana, ki je že leta 2001 zagnal prvo sončno elektrarno na Litijski cesti. To je pilotni projekt in služi v promocijske namene. Pozneje so jo postavili tudi na strehi Srednje šole tehniških strok Šiška in služi izobraževanju dijakov. Nazadnje so pred dobrim mesecem odprli še sončno elektrarno na razdelilni transformatorski postaji Litostroj, ki bo letno proizvedla 13.000 kilovatnih ur energije. Kot že omenjeno pa tudi Energetika Ljubljana upravlja s svojo, ki naj bi proizvedla 75.000 kilovatnih ur električne energije na leto, kar zadošča za vso oskrbo približno 25 gospodinjstev.
Drug cilj MOL je načrtovati nove stanovanjske soseske tako, da bi zmanjšali porabo energije v javnih stavbah in stavbah Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL za 15 odstotkov do leta 2013, in to z "energetsko sanacijo stavb, ki jih gradi JSS MOL". Zdaj je letna poraba energije v javnih stavbah MOL 198 kilovatnih ur na kvadratni meter ogrevane površine.
Vsa energija za razsvetljavo in dvigala iz sonca
JSS je lani začel z gradnjo stanovanjskega naselja Polje II s 183 stanovanji, kjer bodo na enem od objektov nameščeni toplovodni sončni shranjevalniki energije, veliki 150 kvadratnih metrov, ki bodo prispevali k ogrevanju sanitarne vode za približno 90.000 kilovatnih ur na leto. Prav tako bo na objektih sončna elektrarna, ki bo proizvedla okoli 12.500 kilovatnih ur električne energije na leto. "S sončno energijo, ki jo bomo oddali v omrežje, bomo pokrili potrebe po elektriki v objektu, za razsvetljavo in dvigala," je povedala direktorica JSS MOL Joška Hegler.
Letos načrtujejo tudi gradnjo 22 majhnih stanovanj za socialne upravičence na Pipanovi poti, kjer bo na strehi prav tako fotonapetostna elektrarna, ki bo pokrivala vse potrebe za energijo za razsvetljavo, prezračevanje in ogrevanje, razen potrebe po energiji za sanitarno toplo vodo. "Ta objekt bo brez stroškov za sanitarno vodo ekonomsko avtarkičen glede porabe energije," meni Heglerjeva. Toplovodne sprejemnike sončne energije so predvideli tudi na zgradbi na Dolgem mostu, ki pa je še v fazi pridobivanja dovoljenj.