Obstaja tudi možnost, da je Erjavec državni delež prodal pod ceno. Ugotovili smo še, da je Erjavca na pravno spornost njegovega ravnanja opozorilo ministrstvo za finance, vendar prepozno, saj je bil posel že speljan. Erjavčevo ministrstvo zdaj poskuša z razveljavitvijo posla. V teh dneh se bo zaradi zadeve Patria premier Borut Pahor odločil o nadaljnji politični usodi ministra Erjavca. Nezakonito ravnanje Erjavca pri prodaji državnega premoženja bi lahko bila nova okoliščina, pri kateri bo Pahor težko ministru ponovno pogledal skozi prste.
Karl Erjavec, minister za okolje in prostor, je junija 2009 nezakonito prodal državni delež v podjetju Energetika Projekt, d. o. o., z Vranskega. Minister Karl Erjavec je namreč 49-odstotni delež v podjetju Energetika Projekt prodal brez obveznega sklepa vlade, in to zasebnima podjetjema Nivo Celje, d. d., in KIV, d. d.
Obstaja tudi možnost, da je Karl Erjavec za nekaj sto tisoč evrov oškodoval državno premoženje, saj je državni delež v podjetju Energetika Projekt prodal za skupno 242.000 evrov, medtem ko je po podatkih finančnega ministrstva nominalna vrednost tega premoženja države 483.000 evrov. Že zdaj pa lahko zapišemo, da je minister Karl Erjavec prekoračil pooblastila, saj je državni delež prodal, kot rečeno, brez kakršnega koli sklepa vlade. Karl Erjavec je torej z državnim premoženjem razpolagal brez ustreznega zakonskega pooblastila. Epilog je naslednji: Erjavec je priznal nezakonitost svojega ravnanja, saj je njegovo ministrstvo začelo postopek za razveljavitev pogodb o prodaji državnega deleža v podjetju Energetika Projekt. Toda to bi lahko bil, ob aferi Patria, nov razlog za odstavitev Erjavca. Premier Borut Pahor bo na naša vprašanja, kako bo ukrepal zoper ministra Erjavca, predvidoma odgovoril danes.
Denar pade v državni proračun
Vrnimo se na začetek. Ko so 4. junija 2009 na ministrstvu za finance opazili, da je na transakcijski račun državnega proračuna prišlo 80.874,92 evrov kot kupnina za državni delež v podjetju Energetika Projekt, dan kasneje pa še 161.749,84 evrov od KIV kot drugi del kupnine, so ugotovili, da nimajo potrebne dokumentacije za izknjiženja. Zato je finančno ministrstvo pozvalo okoljsko ministrstvo, naj posreduje potrebno dokumentacijo. Po večkratnih intervencah se je izkazalo, da Erjavec za prodajo državnega deleža v Energetiki Projektu sploh ni imel soglasja vlade, kot to zahteva zakonodaja. Ministrstvo za finance je zato ocenilo, da prodaja ni bila izvedena v skladu s pravnimi podlagami. O vsaki prodaji kapitalskega deleža države mora namreč izdati soglasje vlada s posebnim sklepom. Erjavec je torej z državnim premoženjem razpolagal brez zakonskega pooblastila.
Erjavec prodajal brez sklepa vlade
V preteklih dneh smo državnim organom v zvezi s tem poslali več vprašanj. Vladni urad za komuniciranje nam je odgovoril pritrdilno, in sicer da vlada res ni sprejela sklepa o prodaji kapitalskega deleža v Energetiki Projektu. Ministrstvo za finance nam je poslalo odgovore o vrednosti deležev in o tem, da mora biti za prodajo kapitalskih deležev države sprejet vladni sklep, ni pa želelo odgovoriti na vprašanje, ali je Erjavec delež prodal pod ceno, češ da mora to ugotoviti računsko sodišče. Okoljsko ministrstvo pa nam ni odgovorilo na vprašanja, ali so pred prodajo sploh izvedli cenitev vrednosti 49-odstotnega deleža v Energetiki Projektu in ali je minister imenoval komisijo za prodajo deleža. Odgovorili so samo, da bodo prodajo poskušali razveljaviti. Kot kažejo sedanje ugotovitve, obstaja sum, da je Erjavec v tem postopku storil več nezakonitosti in napak, pri čemer se je nepravilno skliceval na opcijsko pogodbo iz leta 2004. Dodajmo, da je delež v Energetiki Projektu prodal podjetjema Nivo in KIV Vransko. V obeh je bil izveden menedžerski odkup.
Tudi kazniva dejanja?
Erjavčevo nezakonito razpolaganje z državnim premoženjem ima lahko tudi kazensko pravne elemente, ugotavljanje česar je v pristojnosti policije in tožilstva. Podobno kot v primeru Patria bi tudi tukaj lahko šlo za sum Erjavčevega nevestnega ravnanja v službi, še posebno če bi se izkazalo, da je državni delež v Energetiki Projektu prodal pod ceno. Če je Erjavca pri ravnanju vodil še kakšen specialni naklep, bi se lahko vzpostavil tudi sumi zlorabe uradnega položaja z namenom, da je drugemu pridobil korist.
