Na izrecno vprašanje, ali lahko potrdi današnje navedbe časnika Delo, da imajo zadosti dokazov, da je denar iz Patrie šel v SDS Janeza Janše, je Björkqvist dejal, da ne. Kot je pojasnil, pa tudi to preiskujejo - med drugim jih zanima, ali je kakšen denar končal v kakšni stranki ali pri določenih ljudeh.

"Ne morem pa tega potrditi. Nimamo takšnih dokazov. Tudi če bi jih imeli, ne bi bil tako neumen, da bi jih povedal v javnosti," je poudaril.

Björkqvist je povedal, da je prejšnji teden na Finsko prišel nekdo iz časnika Delo, ki ga dotlej ni poznal, in kriminalistom dal nekaj informacij in dokumentov, ki se nanašajo na brezplačnike. "To informacijo smo prejeli, nismo pa dajali nobenih izjav ali intervjujev," je dejal.

Kot je poudaril, so z njim razpravljali celo o novinarskih etičnih standardih. "Povedal sem mu, da je bilo mnogo ne ravno resničnih izjav v vaših medijih in besed, ki so mi bila položena v usta," je povedal Björkqvist. Po njegovih besedah ga je novinar citiral "napačno, zelo napačno," in napačno informacijo je danes tudi prejel iz Slovenije.

Dodal je, da je za zadevo z brezplačniki sedaj slišal prvič. "Ne vemo, ali imajo ti brezplačniki karkoli z zadevo Patria. Pozorno bomo preučili to informacijo, ne vemo, ali je to pomembno ali ne," je dodal.

Björkqvist je tudi zavrnil, da bi dejal, da slovenski kriminalisti slabo opravljajo svoje delo. "Tudi to je napačno," je zatrdil. Poudaril je, da s slovensko policijo zelo dobro sodelujejo. Pojasnil je, bodo s primerom končali do naslednjega poletja, ampak "slovenska policija s tem nima nič", to je po njegovem krivda finske policije. "Imajo namreč zelo veliko materiala, ki pa ga želijo zelo pozorno preučiti," je še poudaril Björkqvist.

Današnje Delo, ki se sklicuje na navedbe glavnega finskega kriminalista v zadevi Patria Kaja Erika Björkqvista, je poročalo, da denar iz Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS. V stranki so namigovanja odločno zavrnili.

Odgovorni urednika Dela Darijan Košir pa je v sporočilu za javnost pojasnil, da je novinar Dela Dejan Karba na Finsko odpotoval na vnaprej dogovorjeni in pripravljeni pogovor z Björkqvistom. "Ta je torej vnaprej vedel, da se sestaja na zelo občutljivo temo s preiskovalnim novinarjem osrednjega slovenskega časopisa, in bi lahko pogovor zavrnil - pa ga ni," je dodal.

Po Koširjevih besedah je bilo vse, kar je Björkqvist povedal Karbi, namenjeno objavi in da je Björkqvist to vedel. "Ali njun pogovor imenujemo 'interview' ali kako drugače, je iskanje dlake v jajcu - dejstvo je, da je preiskovalec izjavil vse, kar piše v današnjem Delu," je zatrdil odgovorni urednik Dela.

"Razumem, da je Björkqvist zaradi pretirane zgovornosti zdaj v težavah s svojimi nadrejenimi in še kom in da je morda v težavah, ker je novinarju Dejanu Karbi povedal več, kot je sprva želel in kot bi verjetno smel - a to je problem Björqvista, ne Karbe. To naše zgodbe po vsebini v ničemer ne spreminja in za njo stojimo tako kot včeraj - z vsemi sredstvi," je še poudaril Košir.

Novinar Dejan Karba stoji za svojo zgodbo

Novinar Dela Dejan Karba je za STA v odzivu na navedbe preiskovalca Björkqvista dejal, da stoji za svojo zgodbo, ki se je šla preverjat na Finsko. "Bilo je res 'off the record' in on (Björkqvist, op. STA) ima sedaj vso pravico, da pove, da to ni res. Kaj pa je res, pravi Karba, ki ob tem citira finskega novinarja Magnusa Berglunda, "pa bo pokazala preiskava".

Björkqvist je nato za STA dejal, da vztraja pri svoji prvotni izjavi za STA.

Časnik Delo med brezplačniki, ki naj bi bili povezani z zadevo Patria, navaja Slovenski tednik in Ekspres. Direktor podjetja Progresija, ki je izdajala brezplačnik Slovenski tednik, Andrej Lasbaher zavrača navedbe časnika Delo, da bi bil brezplačnik del zgodbe o Patrii. Za svoje posle je brezplačnik najemal posojila, "kot je za tovrstne projekte malih založnikov razumljivo". Lasbaher zavrača tudi navedbe, da bi vsebina tednika nastajala v stranki SDS. Odziva družbe Zame-tek nismo uspeli pridobiti.

V Pošti Slovenije, kjer so izvajali distribucijo za oba brezplačnika, so pojasnili, da sta izdajatelja Ekspresa in Slovenskega tednika "dobila za večjo naklado nižji popust, kot izdajatelji nekaterih drugih medijev". Navedbe, da naj bi izdajateljema brezplačnikov odobrili popust v višini 83 odstotkov - povzema jih tudi Delo-, so neresnične in napačne, so zapisali v Pošti Slovenije.

Obveznosti družbe Zame-tek so bile poravnane v celoti, prav tako velika večina obveznosti Progresije. V postopku izvršbe pa je še neporavnana terjatev do družbe Progresija, pri čemer bo Pošta Slovenije uporabila vsa pravna sredstva za izterjavo terjatve.